Zaprli nedolžne, izpustili nevarne

V javnost so prišli dokumenti, ki razkrivajo, da so ZDA izpustile na desetine nevarnih zapornikov iz taborišča v Guantanamu, obenem pa so več let zadrževale več kot 150 nedolžnih ljudi. Skoraj 800 zaupnih dokumentov, ki so jih v nedeljo objavili vodilni svetovni časniki, prinašajo tudi nove podrobnosti o možeh, ki so še zaprti v Guantanamu.

Dokumenti ameriške vojske, ki so jih v nedeljo objavili ameriški in evropski mediji, med njimi New York Times, Le Monde in Der Spiegel, prinašajo ocene 779 ljudi, ki so bili ali so še od leta 2002 zaprti v ameriškem taborišču za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi. Dokumenti so sicer del okoli 250.000 diplomatskih depeš ameriškega State Departmenta, ki jih je lani pridobila spletna stran WikiLeaks.

Dokumenti, znani kot ocene zapornikov (Detainee Assessment Briefs – DABs), vsebujejo podrobnosti z zaslišanj in dokaze, ki jih je ZDA zbrala proti domnevnim teroristom. Poleg tega opisujejo vrednost vsakega od zapornikov z obveščevalnega vidika in ali predstavljajo nevarnost za ZDA, če bi jih izpustili.

ZDA so do zdaj iz Guantanama izpustile oziroma premestile 604 zapornike, 172 pa jih je še zaprtih. Ameriški vojaški analitiki so za 220 zapornikov ocenili, da so nevarni skrajneži, medtem ko so pri 380 zapornikih ugotovili, da so bili manj pomembni borci, ki so odšli v Afganistan ali se pridružili talibanom.

Vsaj 150 ljudi, Afganistancev in Pakistancev, je bilo nedolžnih. Gre za voznike, kmete in kuharje, ki so jih več let zadrževali zaradi napačne identifikacije ali enostavno, ker so bili ob nepravem času na nepravem mestu.

Dokumenti DABs tudi razkrivajo, da so določeni zaporniki bolj nevarni, kot je bilo sprva znano v javnosti, kar bi lahko otežilo prizadevanja ZDA, da bi jih premestili iz Guantanama, za katerega si predsednik Barack Obama prizadeva, da bi ga zaprli.

Od 172 zapornikov, ki še ostajajo v Guantanamu, je za 130 ocenjenih, da predstavljajo veliko grožnjo za ZDA in njihove zaveznike, če bi jih izpustili brez ustrezne rehabilitacije ali nadzora.

Še več, okoli tretjina od približno 600 zapornikov, ki so jih že premestili v tretje države, je bila prav tako označena za "zelo nevarne", preden so jih izpustili ali izročili drugim državam, dodaja New York Times.

Tudi Slovenija je pred nekaj časa izrazila pripravljenost, da sprejme zapornike iz Guantanama. Vlada je tako konec februarja potrdila novelo zakona o tujcih, ki omogoča sprejem zapornikov iz Guantanama. Premier Borut Pahor je ob tem dejal, da gre pri vprašanju sprejema zapornikov iz Guantanama za humanitarno vprašanje.