V dokumentu, ki ga je papež Janez Pavel II. sestavil v različnih obdobjih svojega 26-letnega pontifikata, je tudi zapisano, da je razmišljal o možnosti, da bi bil pokopan v rodni Poljski, vendar se je kasneje odločil, da naj odločitev o tem sprejme splošni zbor kardinalov.
V oporoki je sveti oče še zapisal, da za sabo ne zapušča nobenega materialnega premoženja, ki bi ga bilo treba deliti, kar zadeva njegove stvari za dnevno uporabo pa naroča, naj jih kardinali razdelijo, kot se jim zdi primerno. Njegove osebne zapiske pa morajo po njegovi želji zažgati.
V delu, ki ga je papež spisal leta 2000, ko je že imel težave z zdravjem, je očitno, da je bil sveti oče obremenjen s časom. V njem omenja poskus atentata nanj leta 1981 in svoje preživetje napada označuje za čudež. Izraža tudi upanje, da mu bo Bog "pomagal spoznati, kako dolgo moram ostati na tem položaju, h kateremu me je poklical na dan 16. oktobra 1978". Prav tako je zapisal, da moli, da bo imel potrebno moč za nadaljevanje svojega poslanstva, vse dokler bo papež.
"Po božji volji mi je bilo dano, da živim v težkem stoletju, ki se zaključuje. Zdaj, v letu, ko je starost mojega življenja dosegla 80, se je treba vprašati, če ni prišel čas, da ponovimo po Simeonu iz Biblije 'nunc dimittis' (zdaj odstopi)," je zapisal. Pri tem se sveti oče sklicuje na pesnitev iz Svetega pisma, v katerem starec Simeon govori Bogu, naj mu pusti zaspati in oditi v miru.
Sicer je 15 strani dolg dokument zapisan v močno teološkem in duhovnem jeziku. V odlomku, ki ga je papež napisal leta 1990, med drugim prosi, da si želi po svoji smrti svete maše in molitve.
V oporoki se je papež tudi zahvalil Bogu, da je preprečil jedrsko vojsko. "Zahvaljujoč božji previdnosti se je hladna vojna zaključila brez hudega jedrskega spopada," je ocenil.
Splošni zbor kardinalov se je z vsebino oporoke seznanil že v sredo, javnosti pa so ga predstavili šele danes. Oporoko so morali najprej prevesti v italijanski jezik, saj je dokument napisan v poljščini.
Zaprli vrata bazilike Svetega Petra
Vatikanske oblasti so nocoj okoli 22. ure v skladu napovedmi zaprle vrata bazilike Svetega Petra, kjer leži na parah v soboto umrli papež Janez Pavel II. Baziliko so zaprli za javnost, da bi lahko opravili priprave na petkov pogreb. Čeprav Vatikan še nima podatkov o številu vernikov, ki so se od ponedeljka zadnjič poklonili papežu, naj bi jih bilo po neuradnih ocenah dva milijona.
Papeževe posmrtne ostanke so v baziliko svetega Petra, kjer ga bodo v petek tudi pokopali, prepeljali v ponedeljek popoldne. Po opravljenem cerkvenem obredu so baziliko odprli za javnost in verniki so se lahko še zadnjič poslovili od umrlega papeža. V štirih dneh naj bi jih bilo dva milijona, sedaj pa Trg Svetega Petra že čistijo in pripravljajo za pogrebne slovesnosti.
V zadnjih dneh so se pred baziliko vile dolge kolone čakajočih, zaradi česar je prihajalo tudi do nekaterih težav. Mnogi namreč niso bili pripravljeni na dolgo čakanje, predvsem ne ob nizkih nočnih temperaturah, zato so imeli zdravstvene težave. Policisti so kljub protestom vernikov v sredo ob 22. uri zaprli vrsto, da ne bi verniki zastonj čakali, saj zaradi pomanjkanja časa ni možno, da bi se vsi lahko sprehodili mimo papeževega trupla.
Verniki medtem še vedno prihajajo v Rim, da bi se udeležili petkovega pogreba. Mestni parki so polni šotorov, ljudje pa spijo tudi po klopeh ali celo na pločnikih. Po besedah načelnika rimske policije Marcella Fulvija je od sobote Vatikan in njegovo okolico obiskalo okoli štiri milijone ljudi.
Številni državniki v Vatikanu
Ameriški predsednik George Bush se je medtem že v noči na četrtek poslovil od Janeza Pavla II. S soprogo Lauro in očetom je v baziliko svetega Petra prišel takoj po prihodu v Rim. Bush je lahko šel mimo množice, ki je čakala v vrsti, da se bo poslovila od svetega očeta. Ob papeževem truplu je ameriški predsednik pokleknil k petminutni molitvi, medtem ko so se romarji pomikali mimo. V ameriški delegaciji sta tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice in nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.
Petkovega pogreba papeža se bo udeležilo okoli 200 najvišjih predsednikov vlad in držav, monarhov ter drugih pomembnih političnih in verskih predstavnikov. Pogreba se bosta udeležila tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek in premier Janez Janša. Oba sta sicer že prispela v Vatikan. Kot predsedujoči OVSE se bo pogreba udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.
Med nekatoliškimi verskimi osebnostmi na pogrebu med drugim pričakujejo carigrajskega patriarha Bartolomeja I., medtem ko bo patriarha ruske pravoslavne cerkve Alekseja zastopal metropolit Kiril. Pogreba se bo udeležil tudi veliki rabin Haife Šar Išuv Hakohen in canterburyjski nadškof Rowan Williams. Na pogrebnih slovesnostih pa zaradi diplomatskih odnosov Vatikana s Tajvanom ne bo predstavnika Kitajske.
Kardinali določili podrobnosti konklava
Splošni zbor kardinalov pa je na zasedanju določil podrobnosti poteka konklava, na katerem bodo kardinali izvolili papeževega naslednika. Kot je po koncu zasedanja povedal tiskovni predstavnik Vatikana Joaquin Navarro-Valls, se bo konklave začel 18. aprila ob 16.30 s prihodom kardinalov v Sikstinsko kapelo. Še pred začetkom konklava bo ob 10. uri v baziliki Svetega Petra "maša za izvolitev papeža".
Na zasedanju splošnega kardinalskega zbora, ki je bilo že peto po vrsti, je sodelovalo 140 kardinalov. Med drugim so izbrali dva prelata, ki bosta nagovorila kardinale na konklavu, in sicer vatikanskega pridigarja Raniera Cantalamesso in češkega kardinala Tomasa Spidlika. Kardinali so se tudi odločili, da bodo 13. aprila ob 10. uri v dvorani Pavla VI. sprejeli diplomatski zbor.
Sveče na oknih v spomin na papeža
Po vsej Sloveniji že ves teden potekajo maše in molitve za pokojnega papeža, ki se jih udeležuje večje število vernikov. V času do papeževega pogreba je v stolnici Svetega Nikolaja v Ljubljani ob podobi pokojnega papeža Janeza Pavla II. odprta tudi žalna knjiga. Na predvečer papeževega pogreba pa slovenski škofje vabijo, naj ljudje na oknih svojih domov v njegov spomin prižgejo sveče.Maše zadušnice po Sloveniji
V slovenskem narodnem Marijinem svetišču na Brezjah je potekala maša zadušnica za pokojnega papeža Janeza Pavla II. Ob 18. uri so izpostavljali Najsvetejše, pol ure pa molili v tišini. Ob 18.30 se je pričela molitev za papeža - molitev svetlega dela rožnega venca. Pred vsako desetko so prebirali kratko besedilo iz papeževih govorov v Sloveniji leta 1996 ali 1999.
V stolni cerkvi Svetega Janeza Krstnika v Mariboru je za svetega očeta potekala maša zadušnica, h kateri so povabili vse vernike. Sveto mašo je daroval mariborski pomožni škof msgr. Anton Stres.
Prav tako je na predvečer papeževega pogreba maša zadušnica za svetega očeta potekala tudi v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru, ki jo je daroval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak.
