Po aferi s spornim mesom na Poljskem zdaj še bolezen norih krav

Po aferi s spornim mesom zdaj s Poljske poročajo še o bolezni norih krav (BSE), ki so jo, kot so sporočili s poljskega kmetijskega ministrstva, zaznali na kmetiji blizu kraja Mirsk, nedaleč od poljsko-češke meje. "Okužene živali so bile zaklane," je po poročanju Reutersa sporočila Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE).

Nazadnje so v Evropi primer norih krav odkrili oktobra lani na Škotskem, na Poljskem pa so zadnji primer zaznali marca 2013.

Po prvih ocenah je bilo v Sloveniji dve toni spornega mesa iz Poljske, je na novinarski konferenci povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Nato pa se je izkazalo, da je bilo 1500 kilogramov mesnega pripravka za kebab iz drugega obrata, ne iz tistega, od koder je prišlo sporno meso v Nemčijo.

"Trenutno je še 500 kilogramov mesa pod vprašajem, sledljivost se še preverja. Vse meso je zadržano, torej ni v obtoku. Informacij o kakšnih novih pošiljkah spornega mesa trenutno nimamo," je v izjavi za medije povedala Pivčeva.

"Situacija je pod nadzorom," je zagotovila in dodala, da uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opravlja kemijsko in mikrobiološko analizo tudi ostalih skladišč in mesa, ki bi potencialno lahko prišlo iz sporne klavnice.

Uprava za varno hrano je, potem ko je dobavitelj mesa prejšnji teden obvestil, da bi lahko bilo okoli dve toni pripravka za kebab iz sporne poljske klavnice, ugotovila, da gre za dve pošiljki kebaba. Prva pošiljka z datumom dobave 16. januar letos je znašala 1577 kg, druga z datumom dobave 13. december lani pa 532 kg.

"Za prvo pošiljko je na podlagi dokumentov o sledljivosti ugotovljeno, da meso ne izvira iz sporne klavnice in razsekovalnice na Poljskem," so sporočili iz uprave.

Pri drugi pošiljki pa je uprava danes pridobila dokumente, zato se sledljivost s strani inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še preverja, so dodali.

Omenjenih 500 kilogramov mesnega pripravka za kebab izvira iz decembra, torej zunaj obdobja, za katero so poljske oblasti odredile umik mesa, to je od 10. do 14. januarja letos. Za 1500 kilogramov pripravka za kebab pa se je izkazalo, da je bil pripravljen iz surovine, ki izhaja iz druge razsekovalnice, je povedal generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi.

Dodal je, da je bil ves mesni pripravek ne glede na dokumentacijo vzorčen in bo analiziran. Analizirali bodo tudi vzorce mesa iz 15-tonske pošiljke, ki je bila iz Poljske prepeljana septembra lani.

Posedi predvideva, da bodo z vzorčenjem končali do srede, nato pa bodo rezultati znani v petih do desetih dneh.

Sporno meso prihaja iz poljske klavnice Elkopol. Poljski organi so prejšnji teden sporočili, da je nosilec živilske dejavnosti v omenjenem obratu izvajal ilegalne aktivnosti ter da so skupaj s policijo v dodatnih pregledih v zapuščenem prevoznem sredstvu našli bolne živali, ki niso bile primerne na zakol.

Kako izsledljivo je v resnici poreklo mesa?

Potrošnika poleg cena ponavadi zanima tudi poreklo mesa, a tu že imamo problem. Barbara Bašič se je za oddajo Svet o tem pogovarjala z Izidorjem Krivcem, direktorjem Celjskih mesnin, kjer ves proces nadzira osem veterinarjev.

"Veterinarji so prisotni ves čas naše proizvodnje in jo tudi kontrolirajo," je povedal Krivec. Sledijo še notranje kontrole mesnice, to pomeni mikrobiologija, pregledi brisov, dobre higienske prakse zaposlenih. "Kontrolirajo se temperature, roki, praktično je meso skozi ves svoj proces pod nadzorom," je povedal Krivec.

Tudi pri izdelkih je zagotovljena sledljivost, vendar ta ni vidna na sami deklaraciji – tam je namreč viden samo proizvajalec. To pomeni, da je salama, zapakirana pri nas, slovenska, od kod je meso, pa niti ne vemo. "Sledljivost je kljub temu zagotovljenja, v primeru kakršnega koli spora, se tako lahko preveri za nazaj, tudi do porekla živali, iz katere je bil ta izdelek narejen," pa je za oddajo Svet še poudaril Krivec.

'Sistem javnega naročanja v Sloveniji je dober'

"Razlogov, da je žival 'bolna', je lahko veliko. Eden od teh so lahko tudi kužne bolezni, lahko pa so problematične tudi poškodbe ali druge zadeve," je povedal Posedi. Po njegovih besedah iz fotografij, ki so bile objavljene v medijih, vzroka ni mogoče ugotoviti. Glede na to, da so živali ležale oz. so bile v nenavadnih položajih, pa je moč sklepati, da je šlo za poškodbe okončin in so jih zato vozili v klavnico, je dodal Posedi.

O ustreznosti nadzora je dejal, da je organiziranost služb po državah EU lahko različna, je pa področje harmonizirano. Poudaril je, da je pri poljski klavnici očitno šlo za kriminalno dejanje, kar preiskujejo organi pregona. So pa inšpektorji Evropske komisije danes prispeli na Poljsko, kjer bo skupaj s poljskimi oblastmi do petka preverjali med drugim preverjali, kakšen je bil uradni nadzor in kakšni so bili ukrepi po odkritju domnevno spornega mesa.

Glede sistema javnega naročanja v Sloveniji je ministrica dejala, da je ta sistem "dober, omogoča naročanje hrane preverjene kakovosti in predvsem naročanje hrane lokalnega izvora". Podatki kažejo, da se med 40 in 50 odstotkov hrane naroča od lokalnih dobaviteljev. O pobudi, da bi hrano izvezi iz sistema javnega naročanja, je dejala, da je načeloma korektna in zveni dobro, bi bilo pa treba v primeru, da bi se tega lotili, zagotoviti nadzor, da ne bi prihajalo do špekulacij in izkrivljanja sistema.

Zganili so se tudi inšpektorji Evropske komisije

Ekipa inšpektorjev Evropske komisije je prispela na Poljsko, kjer bo skupaj s poljskimi oblastmi do petka preverjala primer spornega mesa. Poročilo bo pripravljeno v približno mesecu dni, je danes v Bruslju povedala govorka komisije Anca Paduraru.

Primer neustreznega veterinarskega nadzora govedine iz Poljske, ki je domnevno neprimerna za prehrano ljudi, je sprožil tudi poziv francoske ministrice za evropske zadeve Nathalie Loiseau k vzpostavitvi evropske sanitarne inšpekcije in s tem širitvi evropske pristojnosti na tem področju.

Medtem ko na splošno v komisiji izpostavljajo, da je razprava o prihodnosti Evrope, ki poteka v luči evropskih volitev, prava priložnost za pogovor o takšnih vprašanjih, pa za ta konkreten primer Padurarujeva ocenjuje, da se ji to ne zdi potrebno, saj sistem preverjanja deluje popolnoma v redu.

O podrobnostih dela inšpektorjev na Poljskem govorka komisije danes ni želela govoriti. Izpostavila je, da bodo sodelovali s poljskimi oblastmi, ki vodijo preiskavo, in da je pač treba počakati, da najprej opravijo svoje delo, nato pa bodo v približno mesecu dni pripravili poročilo.

Na evropskem portalu sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, znanega po angleški okrajšavi RASFF, je sicer za zdaj navedenih 15 držav, ki jih primer zadeva: Češka, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in Švedska.

Zakaj na seznamu RASFF ni Slovenije?

Na vprašanje, zakaj med njimi ni Slovenije, čeprav je meso iz Poljske prek Nemčije dobil tudi slovenski dobavitelj mesa, v Bruslju neuradno odgovarjajo, da je treba to vprašati poljske oziroma slovenske organe.

V povezavi z afero s spornim poljskim mesom se je danes oglasil tudi evropski poslanec Igor Šoltes, ki evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa v pismu poziva, naj slovenski javnosti predstavi ukrepanje komisije in naj pojasni, kako bodo potrošniki v državah unije poslej varnejši pred tovrstnimi zlorabami zakonodaje in zaupanja.

Šoltes je komisarja v pismu spomnil tudi na svojo pobudo za spremembo evropske zakonodaje na področju javnega naročanja hrane v javnih ustanovah s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstvenega varstva, ki bi vrata v te ustanove bolj široko odprla za lokalno in ekološko pridelano hrano.

"Ker je pri javnem naročanju hrane ključno merilo najnižja cena, so mnoge javne ustanove prisiljene nakupovati najcenejše, s tem pa pogosto tudi najbolj sporne prehranske proizvode," je še izpostavil Šoltes v sporočilu za javnost.