Visoke temperature in močno deževje so pripomogli, da se hrušev ožig po Sloveniji močno širi. Bolezen, pri kateri bakterija prodre v rastlino preko rane, nanjo pa so najbolj občutljive hruške, jablane in kutine. "Ko bakterija prodre v vejico, se hitro množi po prevodnih sistemih. Posledica namnožitve bakterije je, da se vejice posušijo. Propadanje vejic se potem nadaljuje proti centralnemu deblu in ko pride bakterija v centralno deblo, lahko dejansko propade celotno drevo," pove dr. Mario Lešnik iz Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.
To se lahko zgodi v dveh mesecih po okužbi. In čeprav bolezen ni nevarna za ljudi in živali, lahko naredi ogromno materialno škodo: "Gre za izjemno nevarno bolezen, ki lahko v kratkem času povzroči popoln propad nasadov. Iz tega razloga je bila tudi ta bolezen dolgo časa karantenska, dokler ni postala tako razširjena, da je praktično po celem ozemlju Republike Slovenije in danes ni več karantenska," še dodaja Lešnik.
Bolezen se je v Sloveniji prvič pojavila leta 2001. Zadnji izbruh je bil leta 2018, letošnje leto pa je ponovno ugodno za razvoj."Bolezen se lokalno širi z vetrom, z dežjem, z žuželkami, s pticami. Tam, kjer so bile okužbe že prejšnja leta, se lahko ob teh ugodnih pogojih bakterije širijo še naprej," pa komentira Katarina Groznik, vodja Sektor za zdravje rastlin in rastlinski semenski material.
Ker je bolezen izredno nalezljiva, je treba biti pri odstranjevanju okuženih rastlin zelo pazljiv. "Predvsem je treba počakati na suho vreme. Nikakor ne smemo ukrepati v deževnem ali vlažnem vremenu, ker to pospešuje širjenje bakterije. Pomembno je, da si po vsakem rezu razkužujemo rokavice in orodje," še opozarja Groznikova.
Odrezane dele je nato treba zažgati in tudi kasneje ves čas spremljati rastlino ter v primeru ponovne okužbe takoj ukrepati.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.