Prvi dan jesenskega zasedanja v Bruslju so obrambni ministri Nata iskali možnosti za okrepitev mednarodnih zaščitnih sil v Afganistanu (ISAF), ki so pod poveljstvom zavezništva. Tako še niso dosegli dogovora, katere države bi lahko prispevale 14 helikopterjev, ki jih nujno potrebujejo v Kabulu. Več držav je obljubilo pa naj bi že obljubilo osebje za letališče v Kabulu.
Obrambni ministri, ki so se jim pridružili kolegi iz sedmih bodočih članic, med njimi slovenski obrambni minister Anton Grizold, so poleg tega odobrili zmanjšanje sil zavezništva v BiH, SFOR, s sedanjih 12.000 na 7000 mož. Beseda pa je tekla tudi o evropskih obrambnih načrtih, ki skrbijo predvsem ZDA.
Robertson zahteval helikopterje
Generalni sekretar Nata George Robertson je od ministrov zahteval dodatne sile, ki bi okrepile trenutno 5700-članske sile ISAF, s čimer želi izpolniti obljubo Združenim narodom o razširitvi operacije. Posvaril je tudi, da bi lahko propad misije v Afganistanu zamajala verodostojnost zavezništva in povzročila, da bi država znova postala izhodišče za mednarodni terorizem.
ZDA bi sicer rade videle, da bi Nato prevzel celotno misijo v Afganistanu. Trenutno v tej državi poleg vojakov zavezništva delujejo še 10.000-članske sile, pretežno ameriške, ki se borijo z ostanki talibanskega režima in pripadniki Al Kaide.
Zmanjšanje sil Nato v BiH
Ministri so dali zeleno luč za zmanjšanje Nato sil za stabilizacijo (SFOR) v BiH. V prihodnjih mesecih pa naj bi se okrepile razprave o predlogu, po katerem naj bi EU predvidoma konec leta 2004 od Nata prevzela misijo v BiH. ZDA se s tem strinjajo, vendar pa uradne odločitve ne gre pričakovati pred vrhom v Carigradu, trdijo diplomati.
O obrambnih silah EU
Srečanje je bilo tudi priložnost, da so se evropske članice zavezništva z ameriškim obrambnim sekretarjem Donaldom Rumsfeldom pogovorile o načrtih Evropske unije za lastne vojaške operacije. Zunanji ministri EU in desetih držav pristopnic so namreč v Neaplju konec tedna pri dogovarjanju o obrambnem sodelovanju dosegli preboj, ki ga je omogočil okvirni skupni predlog Nemčije, Velike Britanije in Francije. Ta predvideva, da bo ustavna pogodba na obrambnem področju omogočila "strukturirano sodelovanje" in s tem tesnejšo integracijo tistih članic EU, ki bi to želele.
V tem okviru naj bi EU imela svoje zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških operacij. Dobila naj bi stalno enoto za načrtovanje s sedežem v vojaškem poveljstvu zveze Nato v belgijskem Monsu, ki bi bila pristojna za vse operacije, v katerih bi se povezava naslonila na zmogljivosti zveze Nato. Samostojnega vojaškega poveljstva, za katerega sta si posebej prizadevali Nemčija in Francija, EU ne bi dobila, bi pa imela enoto za strateško načrtovanje, ki bi bila aktivirana za operacije, ki bi jih povezava izvajala samostojno.
V Bruslju se je dopoldne sestal odbor za obrambno načrtovanje, na katerem so bile osrednje teme pregled obrambnega načrtovanja Nata, uporabnost zavezniških sil in izvedba poveljniške strukture zveze. Zasedanje obrambnih ministrov se bo sklenilo v torek. V četrtek in petek pa se bodo sestali še zunanji ministri zavezništva. Ti dve srečanji bosta zadnji na ministrski ravni pred vrhom Nata28. in 29. junija 2004 v Carigradu, kjer bo zavezništvo medse sprejelo sedem novih članic, med njimi tudi Slovenijo.