Zasedanje, prvo po terorističnih napadih na ZDA, je osredotočeno predvsem na boj proti terorizmu in vlogi zavezništva v njem. Zveza Nato v skladu s petim členom svoje ustanovne pogodbe napad na ZDA obravnava kot napad na celotno zavezništvo, kar članice zavezuje h kolektivni obrambi.
Za konkretnejšo vlogo zavezništva Washington ni zaprosil, se je pa za pomoč pri vojaških povračilnih ukrepih v Afganistanu obrnil na nekatere članice ter pri tem izkoristil tudi logistiko samega zavezništva. Današnje srečanje zunanjih ministrov 19 članic je prva priložnost za pregled za boj proti terorizmu sprejetih ukrepov na tako visoki ravni, prav tako tudi za oceno trenutnih razmer v svetu.
V ospredju ministrskih pogovorov so tudi odnosi z Rusijo, ki po 11. septembru dobivajo novo podobo. Nenazadnje je med osrednjimi temami evropska varnostna in obrambna politika, kjer kaže, da Turčija, članica zavezništva, ne pa tudi Evropske unije, vendarle daje zeleno luč njenemu nadaljnjemu vzpostavljanju. Nekateri viri poročajo, da naj bi po dveletni blokadi Ankara pristala, da ima EU za posredovanje v regionalnih krizah dostop do zmogljivosti zveze Nato. Odločitve o tem se bodo sprejemale od primera do primera, pri čemer je Turčija ves čas vztrajala, popustila pa je v zahtevi po sodelovanju pri političnem odločanju unije o operacijah.
