Tujina

Zaslišali direktorja CIA

New York, 17. 07. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Senatni odbor za obveščevalne dejavnosti je v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišal direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Georgea Teneta, ki je pretekli teden sprejel odgovornost za omembo domnevnega iraškega kupovanja jedrskega orožja v Afriki v govoru o položaju v državi ameriškega predsednika Georgea Busha.

George Tenet po zaslišanju z novinarji ni želel govoriti - bolj zgovorni pa so bili zasliševalci
George Tenet po zaslišanju z novinarji ni želel govoriti - bolj zgovorni pa so bili zasliševalci FOTO: Reuters

Eden izmed zasliševalcev direktorja CIA, predsednik odbora republikanec Pat Roberts je govoril o napakah in spodrsljajih, demokrati pa so povedali, da jim je sedaj jasno, da za zaplet ni kriva CIA, ampak Bela hiša.

Bela hiša zvalila krivdo na CIA

Bush in svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice sta pretekli teden v Afriki zvalila krivdo za omembo informacije, za katero se je izkazalo, da je ponarejena, na pleča direktorja CIA, ki je poslušno prevzel odgovornost in izjavil, da bi moral preprečiti vnos besedila v Bushev govor.

CIA je od začetka nasprotovala uradnemu omenjanju domnevnega iraškega kupovanja jedrskega orožja v Nigru, poročajo ameriški mediji. Prve obtožbe so se pojavile leta 2002, ko je nato CIA v Niger poslala upokojenega diplomata Josepha Wilsona, ki je ugotovil, da obtožbe niso resnične, kar je tudi zapisal v svojem poročilu.

Demokratski senator iz Illinoisa Richard Durbin je dejal, da ne gre zato, ali Tenet ni uspel preprečiti vnos informacije, ampak za to, kdo je bil tako odločen, da bo informacija v besedilu. "Vse poti kažejo proti aveniji Pennsylvanija 1600," je dejal Durbin, s čimer je mislil na Belo hišo. Njegov kolega iz Oregona Ron Wyden je izrazil prepričanje, da CIA ni vztrajala, da se omeni iraško kupovanje urana in dejal, da verjame, da so med CIA in Belo hišo potekali prepiri.

Bela hiša vztrajala pri uporabi dvomljivih informacij

Tenet je med senatnim zaslišanjem imenoval uradnike Bele hiše, ki so si krčevito prizadevali, da bo nepreverjena in ponarejena informacija del Bushevega govora, vendar jih demokrati niso imenovali, ker so bila zaslišanja tajna. Izkušnje iz ameriške prestolnice zagotavljajo, da bodo imena v naslednjih dneh pricurljala v javnost na podlagi zaupnih in dobro obveščenih virov.

Demokratski senatorji so skušali v sredo v predlog obrambnega proračuna vriniti amandma, ki bi ustanovil posebno neodvisno preiskovalno komisijo za vso obveščevalno zmešnjavo okrog Iraka, vendar je poskus propadel z 51 glasovi proti 45.

Ob razpravi o uporabi omenjenih informacij v govoru ameriškega predsednika ostaja odprto predvsem vprašanje, kako je lahko Bush govoril o nepreverjeni zadevi. Bela hiša naj bi se znašla tako, da je v zadnjem trenutku pripisala obtožbo britanskim virom in s tem utišala ugovore CIA. Ni pa jasno, ali so Britanci dovolili sklicevanje na njihove obveščevalne vire.

CIA naj bi se februarja obrnila tudi na Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), odkoder je dobila odgovor, da so papirji ponarejeni. CIA si je lani in letos prizadevala, da omenjene obtožbe o uranu ne bi bilo v nobenem uradnem dokumentu vlade, ker je menda vedela vsaj to, da so nezanesljive.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10