Zaslišanja komisarskih kandidatov: na izpitu tudi sporni Poljak

V Evropskem parlamentu se nadaljujejo zaslišanja komisarskih kandidatov. Namesto predvidenih šestih jih je danes samo pet, saj je parlament zaradi navzkrižja interesov že pred zaslišanji zavrnil Madžara Laszla Trocsanyija, ki bi moral biti na vrsti danes.

Pristojni odbori parlamenta so danes tako izprašali Luksemburžana Nicolasa Schmita z resorjem za delovna mesta, Finko Jutto Urpilainen z resorjem za mednarodna partnerstva, Poljaka Wojciechowskega s portfeljem za kmetijstvo, Švedinjo Ylvo Johansson, ki naj bi postala pristojna za notranje zadeve, in Ciprčanko Stello Kiriakides z resorjem za zdravje.

Poljaku očitki zaradi šibkih odgovorov, pričakovati dodatna pisna vprašanja

Najbolj problematičen v peterici danes zaslišanih je Poljak Janusz Wojciechowski, ki ga je do nedavnega preiskoval evropski urad za boj proti goljufijam Olaf. 

Wojciechowski, kandidat za komisarja za kmetijstvo, je že med zaslišanjem slišal kritike zaradi vsebinsko šibkih odgovorov. Pričakovati je dodatna pisna vprašanja in morda nadaljevanje ustnega izpita, ki se je danes končalo z vprašanjem, kako bo bdel nad tretjino proračuna EU, ko pa je imel težave že z lastnimi potnimi stroški.

Wojciechowski je bil dvanajst let evropski poslanec, dolga leta član odbora za kmetijstvo, ki ga je danes zaslišal, nato pa tri leta član Evropskega računskega sodišča, kjer se je prav tako ukvarjal s kmetijskimi temami.

Svoj uvodni nagovor je začel s pesimistično sliko stanja v kmetijstvu, s "šokantno informacijo", kot se je izrazil: v letih 2005-2015 smo v EU izgubili štiri milijone kmetij, v času triurnega zaslišanja bo brez kmetij in s tem brez službe ostalo več kot sto kmetov. Opozoril je tudi na samomore med francoskimi kmeti.

Realna slika stanja v evropskem kmetijstvu je po njegovih besedah ključna, zato bo, če bo potrjen kot komisar, najprej pripravil posebno poročilo o trenutnih razmerah.

Vseskozi je izpostavljal tudi potrebo po dolgoročni strategiji za evropsko kmetijstvo in svojo odločno podporo ozelenitvi kmetijstva ter ukrepom v pomoč malim in srednjim kmetijam, še zlasti družinskim.

Več vprašanj se je nanašalo na izzive, ki jih evropskemu kmetijstvu prinašajo mednarodni trgovinski sporazumi, na primer z državami Mercosurja, in protekcionistična politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

V razpravi je bilo očitno, da Wojciechowski kot dolgoletni član parlamentarnega odbora za kmetijstvo pozna njihov jezik: predlogi komisije niso biblija, pripravljen je na dialog z njimi, vsekakor bo pomagal irskim, španskim in vsem drugim kmetom, ki potrebujejo pomoč.

Zatrdil je, da bo, če bo potrjen, razmere pozorno spremljal in prihodnje leto pripravil oceno učinkov trgovinskih sporazumov za kmete, ki po njegovih besedah ne smejo biti žrtve trgovinskih sporazumov.

A očitno to ne bo dovolj. Več poslancev mu je očitalo premalo konkretne odgovore. Matt Carthy iz vrst levice je dejal, da se bodo verjetno znova srečali. Neuradno je slišati, da bo Poljak verjetno dobil dodatna pisna vprašanja, morda pa bo potrebno še nadaljevanje zaslišanja.

Kritičen je tudi nadomestni član v kmetijskem odboru Franc Bogovič, ki je nad odgovori izjemno razočaran, saj meni, da ni kandidat predstavil niti enega konkretnega predloga, kako bo poskrbel za svetlejšo prihodnost evropskih kmetov. "Bojim se, da Janusz Wojciechowski ni pravi človek za ta položaj, zato pričakujem, da mu bodo koordinatorji odbora za kmetijstvo pokazali rdeč karton," je poudaril v pisni izjavi.

Vprašanja članov odborov za kmetijstvo in okolje, ki so ga izprašali, so bila vsebinska, precej tehnična. Skoraj se je prebil do konca brez omenjanja nedavno končane preiskave evropskega urada za boj proti goljufijam Olafa. A zadnje vprašanje se je nanašalo na to preiskavo.

Evropski poslanec iz vrst desnosredinske EPP, Luksemburžan Christophe Hansen, ga je vprašal, kako bo skrbel za tretjino proračuna unije, kolikor znašajo sredstva za skupno kmetijsko politiko, ko pa je imel težave že z lastnimi potnimi stroški. Spodbijal je tudi Poljakovo trditev, da je nepravilno izplačan denar vrnil na lastno pobudo.

Olaf je sicer konec minulega tedna končal preiskavo, v kateri ugotavlja, da mora kandidat vrniti nezakonito izplačanih 11.243 evrov zaradi nepravilnosti pri povračilu njegovih potnih stroškov iz časa, ko je bil evropski poslanec.

Wojciechowski je danes zatrdil, da je ta denar vrnil na lastno pobudo pet mesecev pred začetkom preiskave, ki jo je Olaf sprožil julija 2016. "Niti en evro ni bil zlorabljen," je poudaril.

Poljak je sicer ranljiv tudi, ker je kandidat vladajoče poljske stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki je zaradi spornih pravosodnih reform pod drobnogledom parlamenta EU in sodi v evropsko družino zmernih evroskeptikov ECR, ki ni med najmočnejšimi v EU.

Kljub temu bruseljski viri napovedujejo, da parlament verjetno ne bo zahteval njegovega skalpa, saj naj bi se zadovoljil z že padlima kandidatoma Romunije in Madžarske. Poljska je zaradi obljube po boljšem resorju tudi že enkrat zamenjala kandidata. Sprva je bil namreč za to predviden šef kabineta predsednika države Krzysztof Szczerski.

Komisarska kandidatka za mednarodna partnerstva obljublja naslavljanje vzrokov migracij

Ena osrednjih tem na zaslišanju Finke Jutte Urpilainen, komisarske kandidatke za resor za mednarodna partnerstva, so bile migracije. Kandidatka je izpostavljala, da je edini način za zagotovitev vzdržne migracijske politike ustrezno naslavljanje vzrokov migracij z izobraževanjem in ustvarjanjem delovnih mest v državah izvora.

Urpilainenova je na zaslišanju pred odborom za razvoj večkrat izrecno izpostavila pomembno sporočilo preimenovanja resorja za mednarodno sodelovanje in razvoj v mednarodna partnerstva. To potezo je označila za zelo modro in pomembno sporočilo državam po svetu, da želi EU enakovredno partnerstvo.

Pri tem je poudarila potrebo po celostni evropski strategiji za Afriko, ki mora zagotoviti prehod od sedanjega pristopa, ki obravnava Afriko kot celino nestabilnosti in revščine, k novemu pristopu, ki jo bo obravnaval kot mlado celino upanja.

V kampanji pred evropskimi volitvami je bilo iz različnih evropskih političnih strank veliko pozivov k vzpostavitvi posebnega resorja za Afriko, a se je Von der Leynova temu izognila.

Prvo vprašanje, ki ga je dobila Finka od evropskega poslanca iz Madžarske iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), se je nanašalo na omejevanje migracij. To temo so poudarjali tudi na drugem političnem polu, na levici, kjer pa so izpostavljali problematičnost gradnje trdnjave Evrope, kršitev človekovih pravic in "množičnega grobišča v Sredozemlju".

Urpilainenova je izpostavila, da je edini način za zagotovitev vzdržne migracijske politike ustrezno naslavljanje osnovnih vzrokov migracij v državah izvora, zlasti z izobraževanjem in ustvarjanjem delovnih mest.

Večkrat je bilo izpostavljeno tudi vprašanje pogojevanja razvojne pomoči z zaželeno migracijsko politiko. Na vprašanje, ali bo ustavila to prakso, je kandidatka odgovorila, da trdno verjame, da mora EU reševati življenja in da gre pri razvojni politiki za ljudi.

Veliko vprašanj se je nanašalo tudi na izziv podnebnih sprememb v državah v razvoju, ki je tesno povezan z migracijami. Poudarila je, da komisija to naslavlja z zelenim dogovorom, ki mora imeti tudi zunanjo razsežnost. Poslanci imajo pomisleke, da je 'zeleni dogovor' le lepa besedna zveza.

Med svojimi ambicijami je poudarila izkoreninjenje revščine in na sploh doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki da so kompas zanjo in celotno komisijo, ter izobraževanje deklic, pri čemer je izpostavila, da zelo dobro ve, kaj pomeni prebijanje steklenega stropa. Izvajanje ciljev trajnostnega razvoja želi okrepiti tudi skozi evropski semester.

Izpostavila je tudi, da se je že srečala s kolegom, pristojnim za krizno upravljanje, s katerim bo tesno sodelovala. Kandidat za resor za krizno upravljanje je Janez Lenarčič, ki ga bo odbor za razvoj zaslišal v sredo zvečer.

Finska kandidatka je dobila tudi kar nekaj vprašanj o brexitu. V odgovorih je izpostavila, da vsekakor vse zanima, kaj se bo zgodilo konec oktobra, ko je predviden izstop Združenega kraljestva iz EU, a da ni njena naloga, da sedaj ugiba o tem.

Finka, ki je na vprašanja odgovarjala iskreno, jedrnato, sproščeno in suvereno ob izpostavljanju transparentnosti in pomena sodelovanja s parlamentom, lahko računa na zeleno luč odbora. Ker so bili njeni odgovori kratki, je predvideno triurno zaslišanje trajalo le dve uri in pol. Večinoma je govorila angleško, le v sklepnem govoru v maternem jeziku.

Urpilainenova, bivša finska finančna ministrica je pustila svoj pečat v finančni krizi, ko je v imenu svoje države zastopala strogo stališče do držav, ki so potrebovale finančno pomoč. Poleg tega je delala kot posebna odposlanka v Etiopiji, je izpostavila von der Leynova, ko je 44-letni socialdemokratki zaupala resor za mednarodna partnerstva.

Kandidat za komisarja za delovna mesta želi opazen napredek za državljane

Kandidat za evropskega komisarja za delovna mesta, Luksemburžan Nicolas Schmit, je dopoldne na zaslišanju v Evropskem parlamentu kot cilj izpostavil, da državljani EU po koncu petletnega mandata nove Evropske komisije občutijo "pozitiven napredek in pomembne spremembe" v življenju. "To je velika obljuba Evrope," je dejal.

"Zagotoviti moramo, da je naša politika v službi državljanov," je poudaril 65-letni socialdemokrat pred parlamentarnim odborom za zaposlovanje. Kot je dejal, sta skupna blaginja ter ideja, da ima vsak pravico biti enakopraven član družbe in imeti enake možnosti tisto, kar Evropo dela resnično močno.

Te vrednote je treba po njegovih besedah zastopati ne le z besedami. "Za to se moramo z našim političnim delovanjem zavzemati vsak dan," je dejal Luksemburžan.

Nekdanji luksemburški minister za zaposlovanje, ki je bil letos izvoljen za evropskega poslanca, je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja evroposlancev o minimalni plači, stebru socialnih pravic, zaščiti delavcev, ki delujejo preko platform in socialnem dumpingu.

Glede evropske minimalne plače je Schmit po poročanju spletnega medija Politico poudaril, da mora upoštevati življenjske stroške v posamezni državi članici. Napovedal je, da se bo posvetoval s strokovnjaki, na kakšen način bi bilo najbolje uvesti evropsko minimalno plačo. To se bo po njegovih besedah zgodilo kmalu, a Luksemburžan ni obljubil, da bo to storil v stotih dneh.

V boju proti socialnemu dumpingu pa je po Schmitovem mnenju ključno urediti vprašanje napotenih delavcev.

Evroposlanec iz Slovenije Milan Brglez (S&D/SD)je komisarskemu kandidatu zastavil vprašanje v zvezi z enakim plačilom za enako delo ter vprašanje, ki se dotika pravic delavcev in delovnih pogojev. Kot so sporočili iz poslančeve pisarne, je bil Brglez s Schmitovimi odgovori zadovoljen, zato ima kandidat njegovo podporo.

Kandidatka za komisarko za notranje zadeve o reformi azilne politike

Švedska kandidatka za evropsko komisarko za notranje zadeve Ylva Johansson je danes na zaslišanju pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta poudarila pomen reforme azilne politike. Trenutna dublinska uredba namreč ne deluje več, je dodala. Konkretnih predlogov za spremembe sicer ni navedla.

V primeru nastopa mandata 1. novembra namerava Švedinja najprej govoriti z vsemi državami članicami o možnih kompromisih na področju azilne politike, je pojasnila. Zagovarja organiziran sprejem beguncev iz kriznih območij, zakonito priseljevanje, integracijo in sodelovanje s partnerji zunaj Evropske unije.

Je pa priznala, da v prvih sto dnevih na položaju še ne namerava predstaviti predlogov.

Na zaslišanju se sicer Johanssonova, ki ne velja za sporno kandidatko, ni izkazala za zelo pripravljeno, saj je več evropskim poslancem dejala, da jim bo odgovorila kasneje.

Med drugim se je izognila odgovoru na vprašanje evropske poslanke Tanje Fajon (S&D/SD) o širitvi schengenskega prostora, tudi na Hrvaško. Ob tem je Fajonova vprašala, ali lahko država izpolni pogoje, če ne spoštuje vladavine prava.

Glede nadzora na notranjih mejah EU, o čemer je prav tako postavila vprašanje Fajonova, pa je Johanssonova dejala, da se obstoječih nezakonitih praks na notranjih mejah ne more dopustiti. Vendar pa ni za sprožitev postopkov proti kršiteljicam.

Bolgarki Gabrielovi, Slovaku Šefčoviču in Ircu Hoganu pozitivne ocene

Bolgarka Marija Gabriel, kandidatka za komisarko za inovacije in mlade, Slovak Maroš Šefčovič, kandidat za podpredsednika za medinstitucionalne odnose in predvidevanja, ter Irec Phil Hogan, kandidat za komisarja za trgovino, so medtem po neuradnih informacijah že dobili pozitivne ocene odborov, ki so jih zaslišali.

V primeru Gabrielove in Šefčoviča so odbori po navedbah parlamentarnih virov oceni sprejeli s konsenzom, v primeru Hogana pa je bila dosežena dvetretjinska večina s podporo vseh skupin, razen zelenih.

Pisma z ocenami so sicer zaupna. Parlament jih bo predvidoma objavil šele po tem, ko jih bo obravnavala konferenca predsednikov, torej po pričakovanjih po koncu zaslišanj, ki je predviden 17. oktobra.

Predsednik pristojnega odbora ali odborov in koordinatorji političnih skupin se sestanejo takoj po zaslišanju oziroma naslednje jutro, če je zaslišanje zvečer.

Oceno kandidata lahko sprejmejo s konsenzom, v primeru razhajanj pa je za sprejetje odločitve potrebna dvetretjinska večina članov odbora oziroma odborov. To oceno nato v zaupnem pismu posredujejo konferenci predsednikov odborov.

Če zahtevane večine ni mogoče doseči, naprej pozovejo k dodatnim informacijam na podlagi dodatnih pisnih vprašanj. Če to ni dovolj, pa lahko nadaljujejo zaslišanje še do uro in pol.

Če tudi po tem ni mogoče zagotoviti zahtevane večine, je na vrsti tajno glasovanje odborov, na katerem se odloča z navadno večino.

Konferenca predsednikov odborov naj bi rezultate obravnavala 15. oktobra in ugotovitve prenesla konferenci predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin.

Romunija predlaga dva komisarska kandidata

Romunska vlada je medtem danes predlagala dva nova komisarska kandidata, potem ko Rovana Plumb ni dobila zelene luči v Evropskem parlamentu. V Bukarešti so zdaj predlagali evropskega poslanca Dano Niceja in namestnico zunanjega ministra Melanio-Gabrielu Ciot, je poročala romunska televizija Digi24.

Televizija se pri tem sklicuje na informacije iz stranke socialdemokratov (PSD), ki vodi manjšinsko vlado.

Prvo kandidatko romunske vlade, Plumbovo je odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve skupaj z madžarskim kandidatom Laszlom Trocsanyijem zavrnil zaradi navzkrižja interesov. Brez zelene luči odbora za pravne zadeve pa kandidat ne more na zaslišanje v pristojni parlamentarni odbor. Oba kandidata sta se sicer že od začetka omenjala kot najšibkejša člena ekipe bodoče predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.

Plumbova je bila kandidatka za komisarsko za promet, Trocsanyi pa za širitev. Von der Leynova bi zdaj sicer lahko resorje tudi zamenjala.

Cerar: Morebitna sprememba Lenarčičevega resorja bi lahko bila dobrodošla

Zunanji minister Miro Cerar pa je medtem danes po pogovorih z luksemburškim kolegom Jeanom Asselbornom za slovenske medije komentiral tudi zadnje zaplete pri imenovanju nove Evropske komisije ter notranji nadzor na MZZ zaradi uhajanja informacij. Poudaril je, da bi lahko bila morebitna sprememba resorja slovenskega kandidata za komisarja dobrodošla.

V zvezi s slovenskim kandidatom Lenarčičem je vodja slovenske diplomacije izrazil prepričanje, da bo prestal zaslišanje pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in da bo postal komisar. Kateri resor mu bo dodeljen, težko komentira ta hip, je še dejal in dodal, da je doslej že povedal, kaj si misli o sedanjem resorju.

Če bo prišlo do sprememb, potem velja po besedah vodje slovenske diplomacije ugotovitev, da je resor, ki mu je zdaj dodeljen (gre za resor za krizno upravljanje), "pomemben z vidika Evropske komisije in EU, nima pa politične teže za samo Slovenijo, kot bi jo imel kak drug resor. Kakšna sprememba v tej smeri bi bila lahko dobrodošla. Prepustimo to zdaj Evropski komisiji, da se tam zadeve uredijo".

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve je namreč v ponedeljek zavrnil komisarska kandidata iz Romunije in Madžarske, ki bi bila pristojna za promet oziroma soseščino in širitev. Obe državi morata sedaj predlagati novega kandidata. Posledično bi lahko novoizvoljena predsednica komisije na novo razdelila resorje med komisarskimi kandidati. Že dlje časa krožijo ugibanja, da bi lahko Lenarčič v tem primeru dobil resor za širitev.

Zunanji minister je tudi komentiral ponedeljkovo poročanje časnika Dnevnik, da je bil na zunanjem ministrstvu odrejen notranji nadzor v zvezi z uhajanjem informacij, predvsem glede imenovanja veleposlanikov in posledično tudi v zvezi z imenovanjem Lenarčičevega naslednika na položaj slovenskega veleposlanika pri EU v Bruslju. V medijih se je namreč že pojavila novica, da naj bi ga nasledil zdajšnji veleposlanik v Beogradu Iztok Jarc.

Kot je danes poudaril Cerar, so postopki imenovanja veleposlanikov zaupne narave, tudi v drugih državah, in da trenutno ne more potrditi nobenega imena.

"Lahko rečem, da je postopek doslej korektno potekal, tako na ravni MZZ, kot v sodelovanju s predsednikom vlade in predsednikom republike. Ko bo kandidat ali kandidatka potrjen, boste zanjo izvedeli," je še dejal. Dodal je, da je dejstvo, da se je neko ime pojavilo v javnosti, že sedaj vzbudilo sum, da je nekdo v tem postopku izdal podatek, ki je zaupne narave.

"Kot minister moram v tem primeru sprožiti interne, morebiti tudi druge postopke, da se najde odgovorno osebo, ki je to storila, sicer bi zanemaril svojo dolžnost, ki jo imam kot minister. Ni prav, da zaupne informacije uidejo v javnost. V Sloveniji smo žal že od osamosvojitve soočeni s tem, da skoraj nobena zaupna informacije ne ostane res zaupna, kar je za državo izredno škodljivo. Smešimo se pred tujino, delamo sebi škodo. Normalno delujoča država zna ohraniti svoje zaupne informacije. Mora pa biti zelo jasno, da je lahko zaupno samo tisto, kar sme biti zaupno, vse ostalo pa mora biti javno in na voljo javnosti," je še dejal.

Minister je tudi zavrnil odgovor na vprašanje, ali bo Lenarčičev naslednik iz politične kvote ali karierni diplomat. Dejal pa je, da bo za slovensko predstavništvo v Bruslju izbran kandidatka ali kandidat, ki bo zelo sposoben in usposobljen za opravljanje te naloge.

"Gre za osebo, ki bo tam tudi v času slovenskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2021, zato je še posebej pomembno, da gre za izkušeno osebo, za osebo z veliko znanja, odgovornim in delovnim pristopom in drugimi lastnostmi, ki so potrebne za ta odgovoren položaj," je še dejal.