Potem ko sta v procesu zoper nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića nastopila Mahmut Bakalli, poslanec v kosovskem parlamentu, in Stephen Spargo, sodelavec skupine preiskovalcev haaškega sodišča na Kosovu, je danes pred sodiščem nastopila tudi prva neposredna žrtev Miloševićeve politike na Kosovu.
Kot prva izmed več deset žrtev, ki bodo pred haaškim sodiščem pričale o srbskih zločinih na Balkanu, je namreč pričal 49-letni Agim Zeqiri, kmet iz mesta Celina na južnem Kosovu. Zeqiri je pred sodiščem opisal dogajanje 25. marca 1999, dan po začetku letalskih napadov zveze Nato na ZRJ, ko so srbske sile obkolile in požgale Celino ter pregnale večino izmed kakih 7000 prebivalcev.
Pretresljivo pričanje kosovskega Albanca
"Okoli 15. ure so srbske varnostne sile obkolile mesto, ter med prodiranjem požigale vse hiše ob poti," je povedal Zeqiri, ki je pred srbskim napadom zbežal z delom svoje družine, za seboj pa so pustili ženske in otroke. Zeqirijev stric in njegov sin, ki sta se vrnila v Celino, da bi poskrbela za preostale svojce, sta izginila. "Nikoli več jih nismo videli," je še dejal Zeqiri. Izvedenci haaškega sodišča so v okolici Celine po vojni sicer izkopali 69 trupel.
Haaški sodniki so sicer zavrnili pričanje vodje skupine preiskovalcev haaškega sodišča na Kosovu Kevina Curtisa o prizoriščih, kjer naj bi srbske sile leta 1999 domnevno pobile na tisoče kosovskih Albancev. Kot je odločil predsedujoči sodnik Richard May, bi bilo po mnenju sodišča Curtisovo pričanje namreč samo ponavljanje zgodb, ki jih je slišal od drugih. Namesto njega so v zvezi z zemljevidi, na katerih so označene poti izgnancev iz Kosova v Albanijo, zaslišali sodelavca skupine preiskovalcev Stephena Spargo.
Sedmi dan sojenja proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku, je Slobodan Milošević tožilce izzval, naj poiščejo trdne dokaze, da je on ukazal Srbom, da počnejo grozodejstva nad Albanci na Kosovu leta 1999. Po lastnih trditvah, nima ničesar opraviti z zločini ali z mesti zločinov, za katere ga krivijo.
"O mestih zločinov lahko govorite, le če imate dokaze, da sem bil tedaj tam prisoten in sem sodeloval pri zločinih" je dejal Milošević. Že jutri naj bi se v Haagu pojavili očividci zločinov na Kosovu.
Sodniki so pričanje vodje skupine preiskovalcev haaškega sodišča na Kosovu Kevina Curtisa zavrnili. Ta naj bi govoril o prizoriščih, kjer naj bi srbske sile leta 1999 domnevno pobile na tisoče kosovskih Albancev. Kot je odločil predsedujoči sodnik Richard May, bi bilo po mnenju sodišča Curtisovo pričanje namreč samo ponavljanje zgodb, ki so jih že slišali od drugih. Namesto njega so v zvezi z zemljevidi, na katerih so označene poti izgnancev iz Kosova v Albanijo, zaslišali sodelavca skupine preiskovalcev Stephena Spargo.
Milošević je ostro protestiral proti nameri tožilstva, da bi predstavili še več tovrstnih prič. "Če se bo tako nadaljevalo, bomo prišli do šoferjev in frizerjev tožilke," se je pridušal.
Slobodan Milošević je spregovoril tudi o pisnih izjavah prič tožilstva. "S pisnimi izjavami prič mi kratite pravico, da jih zaslišim. Priti morajo sem, da jih lahko izprašam, če so sploh povezane z obtožbami. Tožilstvo ima 1300 pisnih izjav. Potem vam bom še sam dostavil 130.000 ali pa 1.300.000 pisnih izjav žrtev zločinov Nata in teroristov.
Mire Marković ne pustijo v Haag
V začetku današnjega sojenja pa se je Milošević pritožil haaškemu sodišču, ker njegovi ženi Miri Marković niso odobrili vizuma za načrtovani obisk v četrtek, in zavrnitev označil kot "trpinčenje". Sodišče je pozval, naj se zavzame, da bi njegova soproga vseeno lahko prišla na obisk. Sodnik Richard May mu je odgovoril, da sodišče nima pooblastil v tej zadevi, da pa bo težavo omenil upravi sodišča. Milošević je v zaporu od 28. junija 2001 in njegova družina mora zaprositi za vizum, če želi potovati v države Evropske unije.
Nizozemsko zunanje ministrstvo pa je medtem sporočilo, da je prošnjo Mire Markovič zavrnilo, ker je vlogo za vizo oddala prepozno. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je Markovičeva vlogo oddala prejšnjo sredo, tako da ni bilo dovolj časa, da bi ji zagotovili potrebne varnostne ukrepe.
