V nemškem Dresdnu so se ob 65. obletnici zavezniškega bombardiranja mesta tudi letos zbrali številni neonacisti, ki s svojimi shodi na ta dan bolj ali manj vsako leto zasenčijo ostale slovesnosti, ki jih pripravijo mestne oblasti. Kot ponavadi so se kot protiutež skrajni desnici tudi tokrat zbrali levičarski protestniki in izbruhnili so nemiri.
Kot vsako leto so se levičarji tudi tokrat odločili, da neonacistom preprečijo napovedani shod. Zato so med drugim zasedli ulice v bližini železniške postaje Neustadt, ki so si jo skrajni desničarji izbrali za izhodišče protestov. Omenjeno postajo je že zjutraj obkolilo na stotine policistov. Nad središčem Dresdna poleg tega krožijo policijski helikopterji, več tisoč policistov je v pripravljenosti na vseh večjih križiščih in trgih v mestu.
Na postaji Neustadt se je zaenkrat zbralo kakih 1000 neonacistov, ki so se že spopadli s približno 2000 levičarskimi protestniki. Tarča nasilja so bili tudi policisti, ki so med drugim posredovali z vodnim topom. Kako hudi so nemiri, zaenkrat še ni povsem jasno, tudi o aretacijah zaenkrat še ni poročil. V Dresdnu naj bi danes pričakovali kar 7000 neonacistov.
Oblikovali bodo človeško verigo
Medtem se je na drugem bregu reke Elbe na mirnem shodu, ki poteka na pobudo županje Dresdna Helme Orosz ter glavnih političnih strank in organizacij civilne družbe, zbralo na tisoče ljudi, ki bodo med drugim skupaj oblikovali ogromno človeško verigo.
Britanska in ameriška letala so v noči s 13. na 14. februar 1945 v prah in pepel spremenila več stoletij stare "Benetke na Elbi", ki jim je bilo dotlej pravzaprav prizaneseno z zavezniškim bombardiranjem. Območje veliko kakih 12 kvadratnih kilometrov je bilo popolnoma uničeno. Od središča, polnega renesančnih in baročnih zgradb, so ostale le še ruševine.
Natančno število žrtev je bilo dolgo časa neznano, leta 2008 pa je posebni odbor, pooblaščen s strani države, ugotovil, da je bilo ubitih največ 25.000 ljudi. Ta številka je veliko nižja od nekaterih predhodnih ocen, ki so se gibale okoli 135.000, neonacistična propaganda pa je vztrajala celo pri številki 200.000.
Vojaške koristi bombardiranja Dresdna so bile pogosto in so še vedno predmet razprav. A podoba "nedolžnega mesta" ne vzdrži, saj je bil Dresden utrdba nacistov in pomembno prometno križišče za oskrbo nemških vojakov. Nemška skrajna desnica je bombardiranje v preteklosti večkrat označila kot vojni zločin in ga celo primerjala s holokavstom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.