Zažigi in samodeportacije

Incident je sledil resnejšemu protestu pred nekaj tedni, ko so nezadovoljni priseljenci podtaknili požar, v katerem je eden od največjih takšnih prehodnih domov skoraj povsem zgorel.

Težave naj bi tokrat nastale, ko je skupina podpornikov zunaj centra Mesnil-Amelot začela spodbujati zaprte, ki so se na to odzvali z zažiganjem žimnic. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev večje škode ni bilo.

Eden od imigrantov je pojasnil, da med priprtimi imigranti vre, ker jih je veliko zaprtih kljub dejstvu, da so živeli in delali v Franciji nekaj let, potem pa so zgolj zaradi neurejene birokracije pristali v domu za tujce. „Zahtevamo izpustitev vseh pripornikov,“ je bil odločen.

Za omenjeni center sicer izgredi niso nič novega, saj so se tam že lani spopadli policisti in priseljenci, nekaj pa jih je celo začelo gladovno stavkati. Pripadnik opozicijske socialistične stranke je ob tem izjavil, da ne gre za osamljen incident, ter da v tovrstnih centrih vlada „ozračje konstantne napetosti“. „Nepravična politika vlade ustvarja nesprejemljive in nevarne situacije ter upor tako priprtih imigrantov kot tudi tistih, ki se borijo za njihove pravice.“

Predsednik Nicolas Sarkozy je sicer v boju proti nelegalnim priseljencem neomajen. Samo letos je predvidel 26 tisoč deportacij, od tega so jih v prvih petih mesecih opravili že 14.660. To pomeni kar 80 odstotni dvig v primerjavi z istim obdobjem lani.

Program samodeportacij

Tudi ZDA imajo težave s svojimi več kot 12 milijoni priseljencev, zato si je vlada omislila nov program. Imigranti, ki v San Diegu, Santa Ani, Phoenixu, Chicagu in Charlotti živijo nelegalno, se bodo do 22. avgusta tako lahko sami prijavili za odhod iz ZDA. S programom, ki so ga zaenkrat uvedli samo v teh mestih, bi se namreč izognili racijam in možnemu priprtju med čakanjem na deportacijo. Ponudbo je pomočnik ministra za nacionalno varnost Julie Myers oznanil na televiziji v španskem jeziku, saj je večina priseljencev iz Latinske Amerike. Samo v Texasu naj bi jih bilo na primer okrog poldrugi milijon.

Imigracijski urad trdi, da je predlog zelo ugoden, saj bi se takšni priseljenci lahko organizirali, sami določili čas odhoda, se dogovorili in poslovili od svojih družin, v nekaterih primerih pa bi celo dobili enkratno finančno pomoč in enosmerno letalsko vozovnico.

Seveda so na to takoj odgovorili kritiki. „Ideja, da bodo milijoni ljudi kar potrkali na vrata uradov in čakali, da jih deportirajo, je popolnoma nerealna,“ je predlog komentiral Frank Sharry, direktor nevladne organizacije Ameriški glas (America's Voice). Problem je tudi v tem, da se v ponujeni program vključijo samo tisti, ki niso bili nikoli v nasprotju z zakonom.