'Nobene blokade ni'

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je danes v Hluboki nad Vltavo odločno zanikal, da je koncept o ločevanju vprašanja dostopa Slovenije do odprtega morja od vprašanja meje del njegovega zadnjega kompromisnega predloga za reševanje vprašanja meje in zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU.

"Omenili ste ta predlog, pri čemer moram zanikati napačne govorice in ugibanja. Preprosto lahko samo zanikam, da bi bil to del kompromisnega predloga, ki ga je komisija predstavila minulo sredo," je odgovoril na vprašanje, ali je to del njegovega predloga. "Na tej točki sicer še vedno delamo na temelju tihe diplomacije, zato ne bom šel v podrobnosti," je ponovno izpostavil komisar.

"Hvaležen sem državam članicam EU, da so danes v razpravi podprle našo pobudo in pozvale obe strani, naj najdeta rešitev brez nepotrebnega odlašanja," je še poudaril Rehn.
Komisar je tudi dejal, da po intenzivnih stikih s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem, "precej dobro pozna cilje in skrajne meje obeh držav". Poudaril je tudi, da pogovori potekajo na temelju Ustanovne listine ZN in pogajalskega okvira Hrvaške.

''Nobene blokade ni''

"Nobene blokade ni, temveč zelo dobra, konstruktivna in pozitivna razprava," pa je finski zunanji minister Alexander Stubb odgovoril na vprašanje, ali EU skrbi slovenska blokada Hrvaške v pogajanjih z EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo.

"Dialog med Slovenijo in Hrvaško je zelo dobrodošel," je menil vodja finske diplomacije. "Naj poudarim, da je delo slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra v tem okviru odlično," je dodal.

Na vprašanje tujih novinarjev, ali bi EU morala pritisniti na Slovenijo, je Stubb odgovoril: "V EU ne delujemo s pritiski. Slovenija ima absolutno fantastičnega zunanjega ministra."

"Nobenega pritiska ni na Slovenijo, nobenega pritiska ni na Hrvaško," je poudaril Stubb v odgovoru na vprašanje, ali pričakuje stopnjevanje pritiska na Slovenijo zaradi zastoja Hrvaške na poti v EU.

"Vsi se zavedamo pomena širitve. To so take vrste vprašanja, ki jih je težko reševati. Običajno traja tedne, celo mesece, ampak na koncu bodo rešena," je še dejal finski minister.
Finska je sicer precej vpeta v reševanje zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU, saj sta tako evropski komisar za širitev Olli Rehn kot predvideni vodja posredovanja Martti Ahtisaari po rodu Finca.

Vondra: Podpiramo Rehna, ampak čas se izteka

Podpredsednik češke vlade v odstopu Alexandr Vondra, čigar država predseduje EU, pa je povedal, da obstaja podpora Rehnovemu predlogu, a poudaril, da se čas izteka in da na rešitev ni mogoče čakati na vekomaj.

Vondra, ki je v češki vladi v odstopu pristojen za evropske zadeve, je to dejal ob prihodu na neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU z zajtrka z državami Zahodnega Balkana, na katerem so govorili predvsem o finančni in gospodarski krizi.

To zagotovo ni Rehnov predlog

Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je že pred tem ocenil, da je v pogovorih Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije o reševanju vprašanja meje in zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU prišlo do napredka. "Mislim, da se premika," je dejal.

Minister Žbogar je sicer danes v odgovoru na vprašanje avstrijskih novinarjev ponovno zavrnil navedbe avstrijskega ministra Michaela Spindeleggerja, da Rehnov predlog predvideva ločitev vprašanja dostopa Slovenije do odprtega morja od vprašanja meje.

"To ni predlog, ki je na mizi," je poudaril. "Govoril sem z njim in mu to pojasnil, o tem ne razpravljamo na naših srečanjih, to zagotovo ni Rehnov predlog," je ponovno pojasnil minister. Navedbe avstrijskega ministra je že v petek zanikala tudi Evropska komisija. "To ni predlog komisije," so poudarili.

Jandroković proti pritiskom

Jandroković pa je danes tudi menil, da ne bi bilo dobro, da se vprašanje meje rešuje s pritiskom, ker bi pritisk lahko privedel do rešitve, ki za eno stran ne bi bila dobra. "Najti moramo rešitev, ki bo pozitivna in dobra za obe strani," je večkrat poudaril.

Ponovil je hrvaško stališče, da je treba reševanje vprašanja meje ločiti od pogajalskega procesa in odpraviti ovire v pogajanjih Hrvaške z EU ter da je treba vprašanje meje reševati v skladu z mednarodnim pravom pred mednarodnim pravosodnim telesom; ni pa izrecno omenil Meddržavnega sodišča v Haagu.

"To je naše stališče. Slovenija ima drugačno stališče in sedaj potekajo pogajanja, ki jih vodi evropski komisar za širitev Olli Rehn. Verjamemo, da bomo v nekem določenem času prišli do rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani," je ocenil.

O konceptu ločitve vprašanja dostopa Slovenije do odprtega morja od vprašanja meje, ki ga je v petek predstavil Spindelegger, je dejal: "To je ena ideja. V obtoku je nekaj idej, a edina formalna je Rehnova."

Minister je tudi pojasnil, da Hrvaška podpira Rehnov predlog. "Če ne bi podpirali Rehnovega predloga, se ne bi niti pogajali v okviru tega formata. Še naprej se pogajamo, Rehnov predlog je na mizi," je dejal in dodal, da pri njem ne gre za načelo vzemi ali pusti, temveč je pomembno, da obstaja možnost pogajanj, s katerimi se išče najboljša rešitev.

Na vprašanje, ali zamisel o vključitvi predsedujočega tria Francije, Češke in Švedske v iskanje rešitve razume kot pritisk na eno ali drugo stran, je poudaril, da ne bi bilo dobro, da se to vprašanje rešuje s pritiskom, ker bi to lahko privedlo do rešitve, ki za eno stran ne bi bila dobra.

Ponovno srečanje v sredo

Minister Žbogar je danes tudi povedal, da se bo verjetno v prihodnje v proces reševanja vprašanja Hrvaške in Slovenije vključil tudi predsedujoči trio EU, torej trio prejšnjega francoskega, sedanjega češkega in prihodnjega švedskega predsedstva, v podporo Evropski komisiji pri usklajevanju Rehnovega predloga.

Domneve, da bo do naslednjega sestanka prišlo naslednji teden, je sedaj potrdil tudi komisar Rehn. Slednji odzive obeh strani na svoj kompromisni predlog pričakuje do ponedeljka, z obema ministroma pa se bo spet sestal v sredo.

O morebitni podpori predsedujočega tria Francije, Češke in Švedske pri usklajevanju evropskega posredovanja pa je Rehn dejal, da je že v Bruslju pred neformalnim zasedanjem na Češkem povedal, da je pripravljen razmisliti o spodbudi državam članicam pri podpori pobude Evropske komisije.