Po pogovorih z južnoafriškim predsednikom Thabom Mbekijem je Bush v zvezi z napotitvijo ameriških vojakov v Liberijo dejal, da se glede tega "ni nič spremenilo". Bodo pa ZDA za zagotovitev premirja v Liberiji tesno sodelovale z ZN in članicami Zahodnoafriške gospodarske skupnosti (ECOWAS). Bush je liberijskega predsednika Charlesa Taylorja znova pozval k odstopu.
Komisija Varnostnega sveta OZN, ki se je vrnila iz Zahodne Afrike, zavzela za čimprejšnjo napotitev mednarodnih stabilizacijskih sil v Liberijo. Komisija je na odprti seji varnostnega sveta je komisija ocenila, da je treba čimprej začeti z namestitvijo sil, čeprav je sama odločitev o njihovem oblikovanju nujno povezana z napredkom pogajanj v državi.
Britanski veleposlanik v ZN Jeremy Greenstock, ki je vodil komisijo, ki je med 26. junijem in 5. julijem obiskala štiri afriške države (Liberijo, Gvinejo Bisao, Sierro Leone in Slonokoščeno obalo), v predstavitvi poročila sicer ni omenjal morebitne vloge ZDA v teh silah.
Zahodnoafriške države bodo napotile mirovne sile v Liberijo
Članice Zahodnoafriške gospodarske skupnosti (ECOWAS) so se odločile v dveh tednih v Liberijo poslati mirovne enote. Na pripravljalnem sestanku pred vrhom Afriške unije, ki se bo v Mozambiku začel v četrtek, so se odločili za napotitev tisoč vojakov. Zunanji minister Gane Ado Dankva Akufo Ado je še povedal, da sedaj še preučujejo podrobnosti in da še razmišljajo, katere države bi lahko sodelovale v mirovnih silah.
Članice Zahodnoafriške gospodarske skupnosti so doslej pritiskale na ZDA, naj v Liberijo napotijo mirovne enote. Pozivi k napotitvi mirovnih sil so se okrepili junija, ko je bilo v spopadih med vladnimi silami in uporniki Združene Liberije za spravo in demokracijo (LURD) za prestolnico Monrovia ubitih več kot 600 ljudi, tisoč pa ranjenih, medtem ko državljanska vojna traja že tri leta, z vmesnimi mirnimi obdobji pa že 14 let.
Govorila sta tudi o Zimbabveju
V zvezi s kaotičnimi razmerami v Zimbabveju pa je Bush podprl pogajalska stališča južnoafriškega predsednika Mbekija. Mbekija je Bush po lastnih besedah podprl, naj si se še naprej prizadeva za vrnitev demokracije v Zimbabveju, kjer vladajo, tako Bush, "zelo žalostne razmere".
ZDA napovedujejo 15 milijard pomoči za prizadevanja proti aidsu
Bush je med obiskom v JAR potrdil namere ZDA, ki naj bi v prihodnjih petih letih namenile 15 milijard olarjev pomoči afriškim in karibskim državam za zajezitev epidemije aidsa. Obljubljeno pomoč mora potrditi še kongres. Sicer pa se je Bush postavil v bran farmacevtskim podjetjem, ki so zaradi visokih cen tarča številnih kritik. "Nadaljevali bomo sodelovanje z Južnoafriško republiko in drugimi državami, da bi dosegli politiko, ki bo po eni strani zaščitila pravice do intelektualne lastnine, po drugi strani pa dosegla, da bodo življenjsko pomembna zdravila lažje dostopna in po sprejemljivih cenah," je zatrdil ameriški predsednik.
Sicer pa naj bi epidemija aidsa najbolj prizadela Bocvano, ki jo bo ameriški predsednik obiskal v četrtek. V tej državi z 1,7 milijona prebivalcev so konec leta 2002 našteli 330.000 okuženih z virusom HIV, med katerimi jih je kakih 38 odstotkov starih od 15 do 49 let.
Protesti ob Bushevem obisku
Pred ameriškim veleposlaništvom v Pretorii se je že pred prihodom Busha zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so protestirali proti obisku ameriškega predsednika. Zbrali so se predvsem predstavniki sindikata Cosatu, člani organizacij, ki nasprotujejo vojni v Iraku, ter nasprotniki režima v Zimbabveju. Med napisi, ki so jih nosili, pa je bil tudi ta, da je "teksaška vasica izgubila svojega idiota". Protest je minil mirno, protestniki pa so veleposlaništvu izročili memorandum, v katerem so obtožili Busha, da želi iz JAR narediti ameriškega policaja na afriškem kontinentu.
Bush bo v okviru turneje v četrtek obiskal Bocvano, v petek Ugando, nato pa še Nigerijo, največjo proizvajalko nafte na kontitentu. Turnejo po petih afriških državah je začel v torek v Senegalu, kjer je med drugim suženjstvo označil kot enega največjih zločinov človeštva.
