Novi pravosodni minister ZDA v preteklosti obtožen rasizma

Ameriški senat je v sredo zvečer z 52 glasovi proti 47 potrdil republikanskega senatorja iz Alabame Jeffa Sessionsa na položaj pravosodnega ministra ZDA, potem ko so demokrati izčrpali vse možnosti za zavlačevanje glasovanja o potrditvi v skladu s senatnimi pravili.

Za Sessionsa, republikanskega senatorja iz Alabame, ki ni mogel glasovati zase, je oddal svoj glas le en demokrat, in sicer Joe Manchin iz konservativne Zahodne Virginije.

"Izjemno težko mi je, ko opazujem, kaj vse mora ta dober človek prestati," je pred glasovanjem dejal vodja senatne večine Mitch McConnell iz Kentuckyja.

Kennedy: Session je nacionalna sramota

McConnell je v torek utišal demokratsko senatorko iz Massachusettsa Elizabeth Warren, ker je grdo govorila o Sessionsu. Senatorka je najprej brala pismo pokojnega kolega Edwarda Kennedyja, ki je Sessionsa v času kandidature za zveznega sodnika označil za nacionalno sramoto. McConnell jo je opozoril, da senatna pravila prepovedujejo grde besede o senatnem kolegu.

Warrenova je potem izvlekla pismo vdove ubitega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega iz leta 1968, v katerem je Coretta Scott King Sessionsa obtožila ustrahovanja temnopoltih volivcev. Sessions je bil takrat zvezni tožilec v Alabami in je kandidiral za zveznega sodnika, za kar pa ga senat ni potrdil.

Za zveznega sodnika zaradi obtožb o rasizmu ni bil ustrezen, vendar pa to v Alabami ni bila ovira za položaj politika in Sessions je postal zvezni senator iz Alabame, sedaj pa prisega za pravosodnega ministra v Trumpovi vladi. Sessionsovi zagovorniki trdijo, da ni noben rasist, ampak izjemen pravnik z integriteto, ki bo glas pravice in neodvisnosti na čelu pravosodnega ministrstva.

McConnell je Warrenovi med branjem ostrega pisma leta 2006 preminule vdove Luthra Kinga sicer vzel besedo, ji ukazal naj sede in potem dal na glasovanje predlog, da se ji prepove govoriti o kolegu v senatu.

Republikanska večina je to potrdila, demokrati pa so potem počeli to, kar je delala utišana liberalna senatorka, ki si jo levica leta 2020 želi za predsedniško kandidatko. Warrenova je s tem dobila večjo reklamo pri svoji bazi, kot bi si jo lahko želela.

Med bralci pisma je bil tudi senator iz Vermonta Bernard Sanders, ki je od McConnella zahteval opravičilo, vodja manjšine Newyorčan Chuck Schumer pa je namigoval, da je navodilo o kratenju svobode govora prišlo iz Bele hiše.

Demokrati zaradi svoje volilne baze delajo vse, kar jim dopuščajo pravila, da zavlečejo proces potrjevanja Trumpovih kandidatov za visoke vladne položaje.

Republikanci jih obtožujejo oviranja predsednika in demokrati tega niti ne zanikajo, kar se v sodobni zgodovini ZDA še ni zgodilo.

Demokrati trdijo, da bo Sessions izpolnjeval ukaze predsednika ZDA, kar po ustavi ni njegova naloga. Pravosodni minister ZDA mora biti neodvisen nadzornik tudi Bele hiše. Republikanci zagotavljajo, da bo Sessions to dejansko tudi delal.

Kandidatu za vrhovnega sodnika Trumpove izjave o sodstvu niso všeč

Kandidat za vrhovnega sodnika ZDA Neil Gorsuch pa je v sredo kritiziral predsednika Trumpa zaradi njegovih napadalnih izjav proti ameriškemu sodnemu sistemu. To je sicer zdaj dodatno zapletlo opozicijo demokratov njegovi potrditvi na položaj, ki bi ga sicer moral zasesti kandidat predsednika Baracka Obame.

Gorsuch je na srečanju z demokratskim senatorjem iz Connecticuta Richardom Blumenthalom povedal, da Trumpove izjave o sodnikih jemljejo pogum in strašijo. Previdno kritiko predsednika ZDA je potrdil tudi Gorsuchev tiskovni predstavnik Ron Bonjean.

Gorsucheva izjava je razveselila Trumpove kritike, obenem pa zapletla njihov boj proti predsedniku. Gorsuch je predviden za izpraznjeni sedež konservativne legende Antonina Scalie, ki je umrl februarja lani. Problem je v tem, da je Scalia umrl v času zadnjega leta vladanja predsednika Baracka Obame, ki je na položaj imenoval sodnika Merricka Garlanda.

Republikanci so v nasprotju z ustavo zavrnili glasovanje o Garlandovi potrditvi v pričakovanju izida predsedniških volitev. Demokratska volilna baza zdaj od svojih senatorjev zahteva, da so neusmiljeni in da tako kot so republikanci blokirali Garlanda, oni blokirajo Gorsucha, ne glede na to ali je desničarski skrajnež ali ne.

Gorsucheva sodna preteklost dokazuje, da je konservativen, vendar obenem tudi, da ni ideolog, ki si bi prizadeval za odpravo pravice do splava in druge liberalne pridobitve ZDA v zadnjih desetletjih. Republikanci za Gorsuchevo potrditev potrebujejo 60 glasov večine v stočlanskem senatu, kar jim v primeru enotnosti demokratov, ki imajo 46 oziroma 48 sedežev z dvema neodvisnima senatorjema, ne bo uspelo.

Zaradi tega uvodoma z demokratske strani ni bilo pretiranega navdušenja nad Gorsuchevo obrambo neodvisnosti ameriškega sodstva. Prvič zaradi načela, drugič pa zaradi tega, ker niso prepričani ali gre za izjavo iz prepričanja ali taktiko. Blumenthal je dejal, da mora Gorsuch javno in to brez vsakega dvoma obsoditi Trumpove napade na sodstvo.

Novi predsednik ruši zaupanje v ameriški pravosodni sistem

Če je kaj držalo skupaj ZDA in Američane, da se ne pobijejo med seboj, kot so se pobijali v času državljanske vojne, je bil to neodvisni sodni sistem, ki so ga spoštovali tako demokrati kot republikanci, ne glede na to, ali so se strinjali z odločitvami ali ne. Trump je v to ravnotežje prinesel nov razdiralni element že v času kampanje, ko je sodnika v tožbi oškodovancev njegove univerze obtožil, da je proti njemu, ker da je mehiškega porekla.

Ameriški predsedniki se niso vedno strinjali s sodnimi odločitvami, vendar pa si doslej ni nobeden od njih upal nastopiti tako ostro kot Trump. Zveznega sodnika iz Seattla, ki je zamrznil njegov ukaz o začasni prepovedi vstopa državljanom sedmih muslimanskih držav in beguncem v ZDA, je označil za "tako imenovanega sodnika", njegovo odločitev pa za smešno.

Trump je potem udaril še po sodnikih prizivnega sodišča v San Franciscu, ki odločajo o tem ali bo sodnikova odločitev obveljala. Označil jih je za politične sodnike, kar je bilo kot kaže preveč tudi za Gorsucha, ki je Trumpu sicer hvaležen, da ga je predlagal na ameriški sodni prestol.

Trump nima rad, če mu kdo nasprotuje in zanimivo bo opazovati ali bo sedaj udaril tudi po Gorsuchu. Po drugi strani pa je opozicija Trumpu, četudi navidezna, pravi recept za Gorsuchevo potrditev v senatu.

Republikanci lahko sicer tako kot so pred leti demokrati, ko so imeli senatno večino, spremenijo pravila igre in za potrditev vrhovnega sodnika določijo le 51 glasov večine. Vendar pa vodja senatne večine Mitch McConnell te tako imenovane "jedrske možnosti" še ne želi uporabiti. Zaveda se, da se lahko leta 2018, ko bodo kongresne volitve, spet vse spremeni.