ZDA lahko prisluškujejo svetu

Predstavniški dom kongresa je podoben predlog zakona potrdil že junija, predsednik George Bush pa je napovedal, da bo zakon kmalu podpisal. Gre za podaljšanje veljavnosti zakona o prisluškovanju brez sodnih nalogov, ki bi potekel avgusta. Zakon v celoti niti ni tako sporen kot politično občutljivo določilo, da dobijo telekomunikacijska podjetja imuniteto pred tožbami zaradi spoštovanja Bushevega ukaza, da po 11. septembru 2001 na skrivaj prisluškujejo ameriškim državljanom.

Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama je glasoval za zakon, zaradi česar si je z levice prislužil kritike. Obama je glasoval za zakon, saj bi se drugače izpostavil napadom, da mu ni mar za lov na teroriste. Razjezil pa je levico, a je bil mnenja, da je s tem naredil lastni kampanji za predsednika ZDA manj škode. Sprva je sicer napovedoval blokado zakona, če bo v njem imuniteta za telekomunikacijska podjetja. Republikanskega kandidata Johna McCaina na glasovanju v senatu ni bilo.

Prilsuškovanje vsem in vsakomur

Ameriška ustava pred nezakonitim prisluškovanjem ščiti le ameriške državljane, medtem ko lahko Agencija za nacionalno varnost (NSA) prisluškuje vsemu svetu brez pravnih posledic. Za prisluškovanje na domačih tleh, ki lahko zajame tudi Američane, pa so pred 30 leti sprejeli zakon o posebnem sodišču za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa). To skrivnostno sodišče je potem izdajalo naloge za prisluškovanje od primera do primera.

Po 11. septembru 2001 pa je Busheva administracija ugotovila, da je tovrsten način preveč zamuden, zato je predsednik dal dovoljenje za prisluškovanja brez nalogov. Nezakonito početje se je nadaljevalo, dokler ga ni razkril New York Times. Zagovorniki pravic posameznika so vlado posledično obtoževali kršenja zakona, vlada pa se je v odgovor sklicevala na nacionalno varnost. Ameriško vrhovno sodišče se glede tega še ni opredeljevalo.

Imuniteta za telekomunikacijska podjetja

V sredo je v senatu potekala ostra razprava o predlogu zakona, predstavljen pa je bil tudi amandma, ki bi odvzel imuniteto telekomunikacijskim podjetjem. Obama je glasoval za amandma, ki je bil poražen s 66 glasovi proti 32. Amandma je bil obsojen na propad, saj je Bela hiša grozila, da bo Bush dal veto na zakon, če ne bo vključeval imunitete. Demokrati pa si v volilnem letu niso upali vztrajati pri načelih, saj bi jih republikanci obtožili neodgovornosti.

S potrditvijo zakona bo avtomatično propadlo okoli 40 tožb proti podjetjem s strani državljanov, ki menijo, da so jim nezakonito prisluškovali. Predlog zakona sicer predvideva, da bodo generalni inšpektorji vladnih ministrstev pregledali izvajanje programa in da bo moralo sodišče odobriti prisluškovanje Američanom v tujini. Vendar pa bo lahko vlada doma in na tujem prisluškovala s posebnim nalogom za leto dni vnaprej. Če bodo v to mrežo zajeti tudi Američani, potem se bo šlo na sodišče.

Izvorni zakon o Fisa je od vlade zahteval, da pride do sodišča po nalog od primera do primera oziroma od posameznika do posameznika. Novi zakon upošteva tehnološki napredek, pri čemer na primer komunikacije med tujci v tujini lahko potekajo preko ameriških telekomunikacijskih oziroma spletnih podjetij. Zaradi tega lahko vlada v izjemnih primerih tudi prisluškuje brez naloga.