ZDA na meji dovoljenega javnega dolga

Tudi v ZDA imajo ogromne težave zaradi javnega dolga. Ameriški finančni minister Timothy Geithner je v sredo sporočil kongresu, da bodo ZDA mejo dovoljenega javnega dolga spet dosegle že 31. decembra. Republikanci in demokrati so se o meji javnega dolga prepirali že leta 2011. Republikanci so v zameno za dvig meje s tedanjih 14.300 milijard dolarjev zahtevali zmanjšanje proračunske porabe, razen za vojsko. Pogajanja so se zavlekla in bonitetna hiša Standard & Poor's je avgusta lani prvič v zgodovini znižala oceno ameriškega dolga.

Ocena je padla, ker so se politiki izkazali za nesposobne. Potem pa so sklenili kompromis, ki jim danes zateguje zanko okrog vratu. Dogovorili so se namreč, da bodo januarja 2013 začeli veljati avtomatični proračunski varčevalni ukrepi vsevprek. Ker januarja 2013 prenehajo veljati tudi davčne olajšave, sprejete v času predsednika Georgea Busha mlajšega, so si politiki tako ustvarili zloglasni "fiskalni prepad", ki grozi z novo recesijo.

Nižja ocena ameriške kreditne sposobnosti sicer ni povzročila bega vlagateljev, ampak celo obratno. Zakladne obveznice ZDA še vedno veljajo za najbolj zanesljivo naložbo in zahtevani donos na obveznice z 10-letno zapadlostjo je le 1,75 odstotka.

Z varčevanjem si kupujejo čas

Geithner je v pismu kongresu napovedal, da bodo na ministrstvu z računovodskimi ukrepi prihranili okrog 200 milijard dolarjev, s čimer se bo meja javnega dolga v višini 16.400 milijard premaknila naprej za dva meseca. Med drugim bodo nehali prodajati obveznice finančnega ministrstva, ki jih za podporo lastnim obveznicam potrebujejo državne in lokalne vlade. Prav tako naj bi nehali investirati v različne zvezne pokojninske sklade.

Predsednik ZDA Barack Obama je želel problem z mejo javnega dolga rešiti tako, da mu kongres da pooblastila, da sam poviša mejo, ko bo to potrebno. Vendar pa republikanci to zavračajo brez dodatnih koncesij glede porabe za socialne programe. Demokrati in republikanci se bodo tako pogajali tudi o javnem dolgu, čeprav še vedno niso rešili problema avtomatičnega povišanja davkov in zmanjšanja porabe.

Poudarjanje fiskalnega prepada in ostri medsebojni napadi

Obe stranki poudarjata nevarnost fiskalnega prepada. Obama pa ne namerava odstopiti od zahteve, da bi morali bogati odslej plačati malce več davka, republikanci pa ne odstopajo od zahteve, da se to ne bi zgodilo. Talec pa je pri tem srednji razred, ki si bo višje davke težko privoščili.

Predstavo medsebojnih napadov pa je danes zaostril vodja senatne večine demokrat Harry Reid. Predsednika predstavniškega doma republikanca Johna Boehnerja je obtožil, da se obnaša diktatorsko, ker ne dopusti glasovanja o senatnem predlogu, da se davki povišajo le za dohodke nad 250.000 dolarjev (188.451,68 evrov) na leto, ki bi bil lahko potrjen s podporo demokratov in nekaj deset republikancev v predstavniškem domu. Reid je dejal, da Boehnerja bolj skrbi lasten položaj predsednika predstavniškega doma kot pa usoda davkoplačevalcev.