Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je v Bruslju odločno zanikala, da bi ZDA osumljene terorizma pošiljale na tuje ozemlje in jih tam mučile. Obenem je vztrajala, da ZDA za transfer ujetnikov na kraje, kjer naj bi jih mučili, niso uporabljajo letališč v članicah zveze NATO.
Riceova je ob tem ponovila zagotovila, da Washington spoštuje mednarodne zaveze glede prepovedi mučenja, a ni izključila, da bi lahko v prihodnosti prišlo do mučenja.
V odgovor na poročila, da je ameriška centralna obveščevalna agencija CIA izvedla več sto poletov z osumljenimi terorizma pred evropskih letališč, je Riceova vztrajal, da nobenega ujetnika niso odpeljali v države, kjer bi jih mučili. "Letališč ali zračnega prostora nismo uporabljali za transfer ljudi na kraje, kjer bi jih po našem prepričanju mučili," je povedala ameriška državna sekretarka.
Dodala je, da ko ZDA odkrijejo zlorabe, kot so bile tiste, ki so jih ameriški jetniški čuvaji izvajali v Iraku, "izvedejo preiskavo in jih kaznujejo". "To je edina obljuba, ki jo lahko dam ljudem: Če pride do zlorab, jih bomo preiskali in kaznovali," je povedala.
Po njenih besedah je politika Washingtona izpolniti tako mednarodne obveze kot ameriško zakonodajo, tako znotraj kot zunaj meja ZDA. Ob tem je izrazila zadovoljstvo nad podporo, ki jo je v zvezi s tem vprašanjem dobila od drugih ministrov članic NATO na današnjem zasedanju.
Evropski ministri zadovoljni s pojasnili
Generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer pa je povedal, da je dolga razprava zunanjih ministrov NATO in EU o domnevnih preletih letal CIA in njenih domnevnih tajnih zaporov v tujih državah "pomirila ozračje".
Pred njim je že več zunanjih ministrov izrazilo zadovoljstvo s pojasnili, ki jih je glede omenjene zadeve v sredo zvečer na neuradnih pogovorih po prihodu v Bruselj predstavila Riceova.
Potrdili načrte širitve misije v Afganistanu
Zunanji ministri članic zveze NATO, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so sicer na današnjem zasedanju v Bruslju potrdili vojaški načrt o napotitvi do 6000 mož na jug Afganistana.
V omenjenih enotah bodo pretežno vojaki iz evropskih držav in Kanade. Zahvaljujoč tej okrepitvi naj bi ameriške enote v Afganistanu, skupaj jih je okoli 18.000, ki delujejo ločeno od misije NATO, lahko več pozornosti namenile operacijam boja proti upornikom, so pojasnili zavezniški viri.
Ruplov nastop o Zahodnem Balkanu
Rupel je v svojem nastopu povedal, da bo problem Kosova in odnosov med Albanci in Srbi mnogo lažje rešiti v okviru programa NATO Partnerstvo za mir. Kot je dejal, na Balkanu v evroatlantskih integracijah vidijo motiv za reforme.
Govoril je tudi o Kosovu in pomenu zavezništva za stabilnost v pokrajini. "Srbija in Črna gora bo po velikim pritiskom v času pogajanj o statusu Kosova," je dejal Rupel in nadaljeval, da bi bila pogajanja veliko bolj enostavna, če bi se odvijala pod okriljem zveze NATO oziroma če bi bila SČG članica Partnerstva za mir.
Kot so sporočili z MZZ, je Rupel poudaril, da Slovenija pričakuje, da se bo Partnerstvo za mir razširilo tudi na Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro, takoj ko bodo razmere to dovoljevale.