Večina od več kot 1000 ljudi je v zaporu z opredelitvijo "ključnih prič", ki naj ne bi sodelovale v zločinih, ampak imele podatke, pomembne za preiskavo zločinov. Kesslerjeva je v tožbi številnih skupin za varstvo človekovih pravic ugotovila, da vlada ni utemeljila, zakaj morajo imena zaprtih ostati skrivna, zato je ukazala njihovo objavo. Kesslerjeva je menila, da mora vlada objaviti imena, ker je to v skladu z demokratično družbo, ki ima pravico oceniti, ali njena vlada postopa v okviru zakonov. Sodnica Kesslerjeva je pretekli teden dejala, da teroristična organizacija Al Kaida verjetno že ve, kdo od njihovih ljudi ni več na prostosti, zato je trditev vlade, da bi objava imen ogrozila preiskavo in nacionalno varnost iz trte izvita. Pravosodno ministrstvo pa trdi, da ne gre za pripadnike Al Kaide, ampak ljudi, ki niso teroristi, imajo pa informacije o teroristih, zaradi česar menijo, da sodnici zadeve niso povsem jasne. Prizivno sodišče prosijo, naj v imenu nacionalne varnosti ukaže odlog izvajanja sodničinega ukaza.
Prizivno sodišče mora odgovoriti, kako da pravosodno ministrstvo zapira ljudi, ki niso obtoženi kaznivega dejanja. Vlada ima sicer pravico zapirati ljudi kot ključne priče, kar tožilci s pridom uporabljajo, ko hočejo nekoga prepričati sodelovanje. Pravosodno ministrstvo, kot kaže, upa, da bo večmesečna ali celo večletna osama dovolj omehčala ljudi, ki vztrajajo, da ne poznajo teroristov. Med več kot 1000 zaprtimi jih je poleg "ključnih prič" tudi nekaj, ki so jim dokazali najti kršitev imigracijske zakonodaje, nekaj pa so jih že pregnali iz ZDA.
Pravosodno ministrstvo skrivanje imen utemeljuje s trditvami, da bi lahko teroristi na prostosti tovrstne informacije uporabili za pripravo novih napadov. Pomočnik pravosodnega ministra za človekove pravice Robert McCallum je pretekli teden dejal, da sodničina odločitev ovira eno najpomembnejših preiskav v zgodovini ZDA, ogroža prizadevanja za kaznovanje odgovornih za grozovite napade 11. septembra in povečuje tveganje bodočih terorističnih dejanj.
Sodnica Kesslerjeva se je sicer strinjala s pravosodnim ministrstvom, da lahko datume in kraje aretacij ter druge podrobnosti še naprej zadrži v tajnosti, vendar po njenem mnenju ni nobenega nacionalno-varnostnega razloga za skrivanje imen aretiranih.
