ZDA nezadovoljne z odgovorom

Izrael je z Nemčijo podpisal pogodbo o nakupu dveh podmornic, ki lahko nosita tudi jedrsko orožje, s čimer želi okrepiti svoje obrambne sposobnosti v primeru napada s strani Irana. Po pogodbi, podpisani julija, bodo v Nemčiji izdelali dve najsodobnejši podmornici razreda delfin U212, ki bosta lahko ostali pod vodo veliko dlje od podmornic, ki jih trenutno uporablja izraelska mornarica.

Podmornici bodo izdelali v družbi Howaldtswerke-Deutsche Werft, vrednost posla pa je 1,27 milijarde dolarjev, od česar bo tretjino financirala nemška vlada. U212s lahko sprejme 35 članov posadke, njen doseg je 4.500 kilometrov in lahko nosi rakete z jedrsko konico. Izraelsko obrambno ministrstvo ni niti zanikalo niti potrdilo teh informacij.

Izraelska mornarica že ima tri nemške podmornice, ki prav tako lahko nosijo jedrsko orožje. Izrael sicer ni nikoli priznal, da ima jedrsko orožje, vendar v to ne dvomi skoraj nihče.

Mornarica razmišlja tudi o namestitvi podvodnih sonarjev za odkrivanje tujih podmornic.

Velesile preučujejo odgovor

Glavni iranski pogajalec za iransko jedrsko vprašanje Ali Laridžani je v torek veleposlanikom predal iranski pisni odgovor na predlog Zahoda glede iranskega jedrskega programa, v katerem pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčija od Irana zahtevajo prenehanje bogatenja urana v zameno za nekatere gospodarske, politične in energetske spodbude.

Čeprav vsebina iranskega odgovora še ni znana, pa naj Iran ne bi bil pripravljen prenehati z bogatenjem urana do 31. avgusta, kakor je rok postavil Zahod, je pa pripravljen na resne pogovore z velesilami. Pet stalnih članic VS ZN, Velika Britanija, Kitajska, Francija, Rusija in ZDA, ter Nemčija se še ni uradno odzvalo na odgovor, prav tako noben od veleposlanikov ni želel komentirati njegove vsebine. Francija je sicer dejala, da je pripravljena na pogovore, a šele takrat, ko bo Iran prenehal bogatiti uran.

Predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je dejal, da je odgovor Irana obsežen in je za njegovo preučitev potrebna natančna in pozorna analiza. Odzvala pa se je tudi Bela hiša, kjer so povedali, da mora ameriški predsednik George Bush še preučiti iranski odgovor.

Kitajska pa je Iran pozvala, naj upošteva mednarodno zaskrbljenost zaradi njihovega jedrskega programa in naj bo konstruktiven. S kitajskega zunanjega ministrstva pa so še sporočili, da so prepričani, da so diplomatska pogajanja najboljša rešitev problema, sankcij proti Iranu pa niso omenjali. Oglasila se je tudi Rusija, kjer so dejali, da bodo skušali z vsemi stranmi doseči dogovor o iranskem jedrskem programu, predvsem pa se zavzemajo za povečanje vloge Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

O odgovoru Irana Zahodu so se razpisali evropski časniki, ki se večinoma strinjajo, da je Teheran v sporu z Zahodom v premoči in se mu vojaških sankcij vsaj zaenkrat ni treba bati, saj njegovi nasprotniki nimajo veliko možnosti za izvajanje pritiska.

Iran je še pred uradno predajo odgovora na predlog VS ZN in Nemčije poudaril, da ne bo opustil svoje pravice do bogatenja urana v miroljubne namene.