Porošenko: Ukrajini grozi prava vojna z Rusijo

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v televizijskem nagovoru dejal, da je Rusija močno okrepila vojaško prisotnost na meji z Ukrajino ter posvaril pred izbruhom vojne. "Število tankov v oporiščih ob meji se je povečalo za trikrat," je v pogovoru dejal Porošenko. Dodal je, da se je "dramatično povečalo" tudi število ruskih enot, nameščenih vzdolž celotne rusko-ukrajinske meje. Pri tem se je skliceval na podatke obveščevalnih služb. Konkretnih številk sicer ni omenjal.

"Nočem, da kdorkoli misli, da gre za zabavo in igre. Ukrajini grozi prava vojna z Rusijo," je še poudaril Porošenko.

Med zajetimi ukrajinskimi mornarji tudi častniki 

Ukrajinska obveščevalno-varnostna služba je danes potrdila, da so ruske sile v nedeljskem pomorskem incidentu pri polotoku Krim zajele nekaj njenih častnikov. Kot so pojasnili, so v skladu z zakonodajo ti častniki mornarici "obveščevalno" pomagali. Pred zajetjem je bil eden izmed ukrajinskih obveščevalcev huje ranjen. Poškodbe je častnik utrpel zaradi rakete, ki jo je izstrelilo rusko vojaško letalo, so dodali v obveščevalni službi s sedežem v Kijevu.

Sodišče na Krimu je sicer danes dvomesečni pripor odredilo za 12 zajetih mornarjev, preostali bodo odločitev sodišča izvedeli jutri.  Dvomesečni pripor so odredili tudi za tri ukrajinske mornarje, ki so bili v incidentu ranjeni in se zdravijo v bolnišnici. Krimske oblasti jim očitajo nezakonit vstop na rusko ozemlje. "Ne strinjamo se s to odločitvijo, za nas je neutemeljena in nezakonita," pa se je odzval odvetnik enega izmed zajetih mornarjev Aider Azamatov ter napovedal pritožbo v naslednjih treh dneh. Izpustitev mornarjev zahteva tudi Kijev ter poziva svoje zahodne zaveznice k uvedbi novih sankcij proti uradni Moskvi. 

Že pred tem je Russia TV objavila posnetek treh zajetih mornarjev, na katerem eden izmed njih, Volodimir Lisovji, pravi, da se je zavedal "provokativne narave" ukrajinskega dejanja. Ukrajinska mornarica se je že odzvala in trdi, da so bili mornarji prisiljeni lagati pod prisilo. 

ZDA agresivno dejanje Rusije obsojajo

ZDA agresivno dejanje Rusije obsojajo in jo pozivajo, naj vrne ladje in mornarje, spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v mednarodno priznanih mejah tudi glede teritorialnih voda.

Mike Pompeo je sporočil, da je Rusija 25. novembra nevarno zaostrila položaj v Kerški ožini, ko je ruska ladja trčila ob ukrajinsko in streljala ter poškodovala posadko, nato pa zajela tri ukrajinske ladje in člane posadke. ZDA izražajo globoko zaskrbljenost nad incidentom, ki predstavlja kršitev mednarodnega prava.

Pompeo je prav tako dejal, da ZDA pozivajo obe strani k zadržanosti in spoštovanju mednarodnih zavez in obveznosti. "Predsednika Vladimir Putin in Petro Porošenko naj nemudoma neposredno uredita položaj," je še sporočil Pompeo in dodal, da ZDA zavračajo ruski poskus priključitve Krima.

Pompeo je kasneje po telefonu govoril s Porošenkom in State Department je sporočil, da je ameriški državni sekretar Ukrajincu ponovno potrdil trdno podporo ZDA državni suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, vključno s teritorialnim morjem. Porošenko se mu je zahvalil in podčrtal pomen enotnosti zahodnih držav pred rusko agresijo. Pompeo se je s tem strinjal in dejal, da ceni ukrajinske korake za umiritev položaja.

Rusija si je polotok Krim priključila leta 2014 in preko Kerške ožine letos zgradila 19 kilometrov dolg most, ki povezuje Krim z Rusijo. Ukrajinske ladje so skušale v nedeljo pluti skozi v Azorsko morje, vendar je ladja ruske obalne straže najprej trčila v prvo ladjo, nato odprla ogenj nanjo in blokirala pot drugima dvema. Prispele so še druge ruske vojaške ladje in zaplenile tri ukrajinske.

Rusija in Ukrajina imata pogodbo iz leta 2003, po kateri si delita suverenost nad Azorskim morjem in Kerško ožino, vendar si Rusija to po svoje razlaga, saj trdi, da bi morale ukrajinske ladje pred poskusom plovbe skozi ožino zaprositi za dovoljenje. Rusija trdi, da je šlo za namerno provokacijo ukrajinskega predsednika Porošenka, ki ga marca čakajo predsedniške volitve, na katerih se mu zaradi nizke priljubljenosti obeta poraz.

Dve seji Varnostnega sveta ZN

V ponedeljek sta potekali kar dve ločeni zasedanji Varnostnega sveta ZN na to temo. Prvo je sklicala Rusija, ki pa se je končala hitro, saj je hotela Moskva razpravo nasloviti kot obravnavo ukrajinskega kršenja meje na morju. Varnostni svet je to potem zavrnil s sedmimi glasovi proti (ZDA, Francija, Velika Britanija, Poljska, Nizozemska, Kuvajt in Švedska), štirimi glasovi za (Rusija, Kitajska, Kazahstan in Bolivija) ter štirimi vzdržanimi (Slonokoščena obala, Etiopija, Ekvatorialna Gvineja in Peru).

Rusijo je potem na naslednjem zasedanju zastopal le namestnik veleposlanika Dimitrij Poljanski, ki je razložil, da je šlo za namerno provokacijo Ukrajine. Njen veleposlanik Volodimir Jelčenko je povedal, da je bilo vse, kar je povedal Rus, čista laž, o čemer se lahko prepričajo vsi, ki so si ogledali posnetke napada ruske ladje na ukrajinsko.

Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je obe državi pozvala, naj se vzdržita povečevanja napetosti v besedah in dejanjih, ker lahko pride do nevarnega poslabšanja položaja z nepredvidljivimi posledicami.

V Ukrajini parlament potrdil uvedbo vojnega stanja

Ukrajinski parlament je medtem v Kijevu potrdil predlog predsednika Porošenka o uvedbi vojnega stanja v desetih od 27 pokrajinah države. Gre za pokrajine, ki ležijo blizu Rusije ali ruskih zaveznic Belorusije ter separatističnega Pridnestrja v Moldaviji. Porošenko je pojasnil, da ne gre za razglasitve vojne, ampak le začasno 30-dnevno uvedbo izrednega stanja za krepitev obrambe pred rusko agresijo.

Putin "resno zaskrbljen" zaradi odločitve o uvedbi vojnega stanja v Ukrajini

V telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel je Putin izrazil upanje, da bo Berlin lahko vplival na ukrajinske oblasti in jih odvrnil od sprejemanja nadaljnjih nepremišljenih odločitev.

Ruski predsednik je izrazil resno zaskrbljenost zaradi odločitve Kijeva, da uvede stanje visoke pripravljenosti oboroženih sil ter vojno stanje, so po pogovoru danes sporočili iz Kremlja.

Zatem pa so  iz Kremlja posvarili, da bi se lahko zaradi tega zaostril konflikt na vzhodu Ukrajine. "Uvedba vojnega stanja v nekaterih pokrajinah bi lahko predstavljala tveganje za zaostritev napetosti na območju konflikta, predvsem na jugovzhodu," je navedel tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. V dveh pokrajinah na vzhodu Ukrajine še štiri leta poteka vojna med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko.

Merklova in Putin sta se o nedeljskem "nevarnem incidentu" pogovarjala na nemško pobudo. Ruski predsednik je obsodil provokacijo ukrajinske strani, ki po njegovem predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava s strani ukrajinskih vojaških ladij. 

Merklova je v pogovoru s Putinom, s katerim je govorila po pogovorih z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, na drugi strani spričo zaostrovanja odnosov med Moskvo in Kijevom pozvala k zmernosti, je po danes povedal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.

Kanclerka je izpostavila, da je treba razmere omiliti in voditi dialog. Merklova in Putin pa naj bi v pogovoru omenila tudi možnost, da bi incident preučili strokovnjaki za varovanje meja obeh strani.