Krsto s truplom italijanskega tajnega agenta Nicole Caliparija, ki je bil ubit v Iraku ob osvobajanju italijanske talke Giuliane Sgrena, so prepeljali v Italijo. Vojaško letalo s posmrtnimi ostanki 52-letnika je malo pred polnočjo pristalo na rimskem letališču Ciampino. Pričakala ga je velika skupina ljudi, med njimi svojci Caliparija, italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Silvio Berlusconi. Ciampi je pred tem napovedal, da bo Caliparija počastil z državnim priznanjem za njegove vojaške dosežke.
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld pa je po telefonu poklical italijanskega kolega Antonia Martina in v imenu ameriške administracije izrazil obžalovanje zaradi smrti italijanskega tajnega agenta Nicole Caliparija v Iraku. Italijanski minister Martino je ob tem izrazil prepričanje, da bo preiskava dogodka pojasnila okoliščine, ki so pripeljale dogodek do tragičnega zaključka.
Italijanski pravosodni minister Roberto Castelli je namreč ob osvobajanju italijanske talke Giuliane Sgrena podpisal zahtevo rimskega tožilstva, da morajo ZDA posredovati Italiji imena ameriških vojakov, ki so streljali na avtomobil Giuliane Sgrena. S tem je sprožil preiskavo uboja agenta Caliparija in poskusa umora dveh drugih oseb.
Italijanski minister za komunikacije Maurizio Gasparri pa je povedal, da tragični dogodek ne bo vplival na italijansko misijo v Iraku.
Sgrena: Streljali so brez razloga
Sgrena, ki se je prav tako vrnila v domovino, je opisala ta "najbolj dramatičen dan v njenem življenju". Kot je dejala, so jo ugrabitelji z avtomobilom odpeljali na neznani kraj v Bagdadu in jo tam pustili z zavezanimi očmi. "Bodi mirna, prišli te bodo iskat v desetih minutah," so ji dejali. Počakala je in čez nekaj trenutkov je k njej prišel italijanski tajni agent. "Giuliana, jaz sem Nicola. Ne vznemirjaj se, svobodna si," ji je dejal.
Opisala je tudi njeno pot na letališče in ob tem zanikala ameriške navedbe, da je njen avtomobil vozil z veliko hitrostjo. "Spomnim se le strelov," je dejala. "V nekem trenutku se je nas zgrnil dež strelov, ki je za vekomaj utišal veselje izpred nekaj minut," je dodala. Kot je dejala, je Calipari umrl, ko jo je poskušal s svojim telesom zaščititi pred streli. Pri tem je bil ustreljen v glavo. Po njenih besedah je voznik poskušal Američanom pojasniti, da so Italijani, vendar to ni ustavilo ognja. Prav tako ni opazila nobenih znamenj Američanov, da se mora avto ustaviti. "Streljali so, jaz pa za to ne morem najti nobenega razloga," je dejala. Na koncu je še povedala, da se vedno znova spominja besed ugrabiteljev, ki so jo opozorili, da naj bo "pozorna, saj Američani nočejo, da bi se vrnila". Ugrabitelji naj bi tudi omenili možnost, da "bi Američani lahko posredovali".
Italijanske obveščevalne službe izključujejo možnost, da so Američani namerno streljali na vozilo z italijansko talko. "Američani ne bi nikoli zavestno ubili italijanskega agenta in tako ogrozili sodelovanje med ameriškimi in italijanskimi tajnimi službami," je povedal vir v italijanskih obveščevalnih službah. "Če bi Američani imeli namen ubiti novinarko, bi to umazano delo prepustili Iračanom," je dodal.
Prvo zasedanje 16. marca?
Ustanovno zasedanje iraške narodne skupščine, ki je bila izvoljena na volitvah 30. januarja, bo 16. marca, je po tem povedal namestnik predsednika začasne iraške vlade in predstavnik kurdske liste Barham Saleh. "Dogovorili smo se, da bomo imeli prvo zasedanje 16. marca, na dan, ko je režim nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina pred 17 leti uporabil kemično orožje proti prebivalcem kurdskega mesta Halabja," je pojasnil. "Pogajanja za sestavo nove vlade se intenzivno nadaljujejo in vsak dan poteka več sestankov. Upamo, da bomo do 16. marca dosegli sporazum o oblikovanju vlade narodne enotnosti, v kateri bodo zastopani vsi deli iraškega prebivalstva," je dodal. "Če do tega datuma ne bo dosežen sporazum, se bodo pogajanja nadaljevala v parlamentu," je še dejal.
Člani šiitske Združene iraške zveze, ki je na volitvah 30. januarja zmagala, so se na sestanku v Bagdadu dogovorili, da bodo poskušali do sredine marca oblikovati novo vlado. K temu naj bi jih pozval veliki ajatola Ali al Sistani. Omenjena zveza ima v 275-članskem parlamentu večino s 146 sedeži, računa pa tudi na podporo 75 poslancev kurdske zveze, ki je na volitvah zasedla drugo mesto. Vendar pa se strani že več tednov pogajata glede zasedbe najpomembnejših položajev v državi in prihodnosti severnoiraškega mesta Kirkuk, ki je bogat z nafto.
Ameriška vojska in iraške varnostne sile so sprožile operacijo v iraški regiji Samara, kjer naj bi se skrival jordanski skrajnež Abu Musab al Zarkavi. "Imamo informacije, po katerih se al Zarkavi skriva v tej regiji, in s to operacijo bomo te informacije preverili," je povedal neimenovani predstavnik iraškega ministrstva za notranje zadeve. Kot je dejal, so zaenkrat aretirali 66 osumljencev.
Nasilje se nadaljuje
V Iraku se medtem nadaljuje nasilje. V dveh napadih severno od Bagdada je bil ubit ameriški vojak, devet jih je bilo ranjenih. Ameriška vojska pa naj bi med operacijo v zahodni iraški provinci Anbar v zadnjih dveh tednih aretirala 400 domnevnih upornikov.
V Bagdadu pa so neznanci izstrelili dve raketi na tako imenovano zeleno cono, kjer se med drugim nahajajo ameriško veleposlaništvo in sedež začasne iraške vlade. O morebitnih žrtvah ne poročajo.
