
"Omehčani" ameriški predlog resolucije daje Iraku na voljo namesto 30 kar 50 dni časa, da naredi seznam industrijskih objektov, ki bi bili lahko uporabljeni v vojaške namene. Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je dejal, da je VS blizu končnega dogovora, kljub temu da razlike glede uporabe sile ostajajo. Vodja inšpektorjev VS za razorožitev Hans Blix, ki je s pogajanji seznanil 10 nestalnih članic VS, je dejal, da bi lahko inšpektorji v Irak prispeli 7 do 10 dni po sprejetju resolucije.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov je ocenil, da mora o ukrepih, s katerimi bi zagotovili spoštovanje resolucij ZN s strani Iraka odločiti Varnostni svet in ne posamezna država. Za odločitev ali je pri tem "treba uporabiti celoten arzenal dosegljivih instrumentov" je izključno pristojen VS, je dejal Fedotov. Ključno vprašanje nove resolucije je, tako Fedetov, kdo bo sprejemal odločitve v primeru, da Irak ne bo spoštoval resolucij ZN in kakšne posledice bo to imelo za Bagdad.
Predstavnik Iraka v ZN Sabah al-Azavi pa je dejal, da je Irak zaradi gospodarskih sankcij, ki so jih proti njemu uvedli ZN po zalivski vojni, samo pri trgovini z nafto utrpeli škodo v višini 200 milijard ameriških dolarjev. Po njegovih besedah je finančna izguba Iraka negativno vplivala tudi na mnoge države tretjega sveta, Irak pa je zaradi finančnih težav opustil gospodarske programe in programe za boj proti revščini.
Američani vadijo v Kuvajtu

Kuvajt je iz varnostnih razlogov zaprl območje veliko skoraj tretjino države, na katerem bodo potekale vaje ameriške vojske. V Kuvajtu je trenutno okoli 10 tisoč pripadnikov ameriške vojske. Kuvajtske oblasti niso sporočile, do kdaj bo območje ostalo zaprto, zanikale pa so, da bi bila prepoved povezana s pripravami napada na Irak.
Kuvajt naj bi se prihodnji teden pridružil 13 državam, ki so podpisale sporazum o imuniteti ameriških vojakov pred mednarodnim sodiščem.
Britanija nima denarja za vojno
Medtem ko ZDA iščejo ladje, ki bi v Zaliv prepeljale velike količine municije in orožja, je britanski finančni minister Gordon Brown obvestil britansko obrambno ministrstvo, da London nima zadosti sredstev za napotitev vojske v perzijski zaliv.

Brown je od vojaških strategov zahteval pripravo nove strategije, potem ko so stroške morebitnega britanskega sodelovanja v operaciji proti Iraku ocenili na 4,71 milijarde evrov.
Visoki predstavniki obrambnega ministrstva naj bi bili zelo nezadovoljni in ogorčeni zaradi možnosti omejitve – po njihovih ocenah – potrebnega obsega sodelovanja. Po ocenah ministrstva za finance naj bi polovica omenjenih sredstev sicer zadoščala samo za napotitev oklepne divizije v Kuvajt, katere namen bi bila obramba pred elitnimi enotami iraškega predsednika Sadama Huseina. Neimenovani visoki vir obrambnega ministrstva je za britanski dnevnik Daily Telegraph povedal, da je finančno ministrstvo vojaškim strategom naročilo, naj oblikujejo načrt, ki ne bi vključeval sodelovanja britanskih kopenskih enot.