ZDA: Opravičite se!

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v ponedeljek sprejel neobvezujočo simbolično resolucijo, s katero od Japonske zahteva, da se opraviči tisočim ženskam, ki so jih njihovi vojaki v času pred in med drugo svetovno vojno prisilili v spolno suženjstvo. Japonski premier Šinzo Abe je marca pošteno razjezil države po Aziji in tudi ZDA, ko je dejal, da ni nobenega dokaza, da je kdo ženske silil v prostitucijo.

Krivijo žrtve, večinoma ženske iz Koreje, Kitajske in Filipinov

Predsednik odbora za mednarodne odnose v predstavniškem domu demokrat Tom Lantos in drugi podporniki resolucije pa trdijo, da Japonska doslej ni nikoli resnično sprejela odgovornosti za ta dejanja. Lantos je dejal, da mu je kar slabo, ko vidi poskuse nekaterih na Japonskem, da sprevračajo in zanikajo zgodovino ter krivijo žrtve. Japonska vojska je pred drugo svetovno vojno in med njo na stotine tisoče žensk prisilno zapirala v vojaške bordele. Večinoma je šlo za ženske iz Koreje, Kitajske in Filipinov.

Japonska zavrača zahteve po odškodnini

Japonska vlada je leta 1993 izdala previdno oblikovano opravičilo, vendar brez potrditve parlamenta, poleg tega pa vztrajno zavrača zahteve po odškodnini žrtvam. Predlagatelji resolucije želijo, da Japonska stori to, kar so ZDA storile leta 1988. Takrat je najprej kongres potrdil uradno opravičilo, ker so v času druge svetovne vojne v ZDA na domačih tleh zapirale državljane japonskega rodu v koncentracijska taborišča. Tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan je opravičilo podpisal v zakon. Resolucija, ki v senatu nima predlagateljev, želi od Japonske, da na jasen in nedvoumen način prizna, se opraviči in sprejme zgodovinsko odgovornost za trpljenje žensk.

Južna Koreja je resolucijo predstavniškega doma že pozdravila in Japonsko vlado znova pozvala, naj se opraviči. "Pozdravljamo sprejetje resolucije in zahtevamo od Japonske, naj takoj prevzame svojo odgovornost," so sporočili predstavniki društva nekdanjih spolnih suženj na novinarski konferenci pred japonskim veleposlaništvom v Seulu, ki se je je udeležilo tudi šest nekdanjih "žensk za tolažbo".