Sodišče je s tem razveljavilo odločitev prvostopenjske zvezne sodnice Gladys Kessler, ki je lani ukazala pravosodnemu ministrstvu, naj objavi vsaj imena aretiranih. Tožbo proti vladi so sprožile številne politične organizacije, na primer Center za nacionalno varnostne študije, ki trdijo, da so postopki pravosodnega ministrstva v nasprotju z ustavo in načeli demokratične družbe, v kateri ne sme biti skrivnih aretacij.
S tožniki se je strinjal prizivni sodnik David Tate, ki je svoja kolega ostro kritiziral. Dejal je, da odločitev prizivnega sodišča odpravlja načelo odprte družbe. "Čeprav ima vlada interes zagotoviti varnost državljanov, pa imajo državljani interes, da vlada ne zlorablja svojih največjih pooblastil, kot je pravica do aretacij in zapiranj," je zapisal Tatel in dodal, da imajo ameriški državljani vso pravico vedeti, ali njihova vlada krši ustavne pravice zaprtih ljudi.
Tožniki so razočarani nad odločitvijo prizivnega sodišča, ki je tako prvič v ameriški zgodovini potrdilo veljavnost skrivnih aretacij, in že napovedujejo pritožbo. David Sobel iz Centra za zasebnost elektronskih informacij je dejal, da je izredno zaskrbljujoče, če sodišče pravi, da je vojna proti terorizmu pomembnejša od vseh drugih ozirov.
Zagovornike odprte in demokratične družbe je še posebej prestrašila utemeljitev sodnika Davida Sentellea, ki je zapisal, da zvezni sodniki ne morejo dvomiti v presojo izvršne oblasti glede terorističnih primerov. Sentelle je zato vsem zveznim sodnikom priporočil, naj upoštevajo mnenje administracije, da bi objava podatkov o aretacijah terorističnih osumljencev pomagala sovražniku, ki je prav tako resničen, kot so bili resnični nekdanji sovražniki iz časov hladne vojne.
Sentelle se strinja, da bi lahko teroristične organizacije na podlagi imen ujetnikov dobile vpogled v način, vsebino in geografsko usmerjenost dela organov pregona ter na podlagi tega spremenile svojo strategijo. Tožniki so že na prvi stopnji zahtevali objavo imen ujetnikov in njihovih odvetnikov ter datume in razloge za aretacije. Sodnica Kesslerjeva je ukazala objavo imen ujetnikov, glede vseh ostalih podatkov pa se je strinjala z vlado, da morajo ostati skrivni. Upoštevala je tudi zaskrbljenost odvetnikov vlade in zadržala izvajanje svojega ukaza do konca pritožbenega postopka.
