Spopadi med uporniškimi silami Libijske narodne vojske (LNA) generala Halifa Haftarja in mednarodno priznano libijsko vlado so se sedaj razširili na edino delujoče letališče v prestolnici.
Tiskovni predstavnik vlade v Tripoliju je pojasnil, da je bila v letalskih napadih zadeta stavba v bližini letališča.
Medtem pa je varnostni vir na letališču dejal, da je bila v bombardiranju zadeta ena od stez. Žrtev ni bilo, je pa zaradi napada letališču Mitiga izbruhnila panika med potniki. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.
Glavno letališče prestolnice je bilo uničeno v spopadih leta 2014, letališče Mitiga pa je nekdanjo vojaško oporišče na vzhodu prestolnice in so ga morali v preteklosti zaradi spopadov že večkrat zapreti.
Združene države Amerike so sicer danes pozvale k "takojšnji zaustavitvi" vojaške ofenzive libijskega uporniškega generala Haftarja. "Jasno smo povedali, da nasprotujemo vojaški ofenzivi Halifa Haftarja ter pozvali k takojšnji zaustavitvi vojaških operacij proti libijski prestolnici," je v nedeljo dejal ameriški državni sekretar Mike Pompeo. "Enostranska vojaška operacija proti Tripoliju ogroža civiliste in spodkopava možnosti za boljšo prihodnost za vso libijsko prebivalstvo."
Pompeo je poudaril tudi, da za rešitev libijske krize ne obstaja "vojaška rešitev" ter vse vpletene strani pozval, naj se znova usedejo za skupno mizo in se vrnejo k "političnim pogajanjem", ki potekajo pod okriljem Združenih narodov. Zaradi vse večjih napetosti so se ZDA odločile tudi za umik svojih sil.
Spomnimo, da je pretekli četrtek uporniški general Haftar s svojo samooklicano Libijsko narodno vojsko (LNA) napovedal pohod na prestolnico Tripoli in proti mednarodno priznani libijski vladi narodne enotnosti (GNA), ki je napovedala protiofenzivo. Boji, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo vsaj 32 ljudi, med njimi so tudi civilisti, so se v nedeljo pred prestolnico nadaljevali. "Oborožene sile napovedujejo začetek operacije 'vulkan srda', da bi vsa libijska mesta očistili agresorjev in nezakonite oblasti," je ob tem dejal predstavnik vlade v Tripoliju, polkovnik Mohamed Kanunu.
Začetek dolgotrajnih bojev?
V z nafto bogati Libiji vlada (politični) kaos vse od vstaje leta 2011, v kateri so strmoglavili dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Po njegovi smrti so se za oblast začele boriti različne oborožene skupine in frakcije.
Haftarjeva ofenziva na prestolnico grozi, da bo državo pahnila v krvavo državljansko vojno ter ogrozila diplomatska prizadevanja za rešitev libijske krize. Misija Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) medtem še vedno upa na prekinitev ognja, Varnostni svet ZN pa je že v petek pozval Haftarjeve sile, naj zaustavijo ofenzivo, saj bo ta destabilizirala državo. A v nedeljo je nato Rusija blokirala sprejetje uradne izjave ter pozvala, naj se pozove vse sile k zaustavitvi ognja. Uradna Moskva je sicer ena od glavnih podpornic generala Haftarja, poleg Egipta in Združenih arabskih emiratov.
Strokovnjaki trdijo, da so Haftarja spodbudili uspehi operacij, s katerimi je pod svojo oblast spravil večje predele vzhodne in dele južne Libije. A general, ki je služil že pod Gadafijem, je računal na hitro ofenzivo in zavzetje Tripolija, pri tem pa se je uštel. "Do danes je Haftarjeva operacija večinoma spodletela in se ni iztekla po načrtih. Sedaj pa je združil vse sile zahodne Libije proti njemu," meni analitik Wolfram Lacher z nemškega inštituta za mednarodne in varnostne študije po poročanju AFP. "Sedaj se sooča z možnostjo dolgotrajne vojne južno od Tripolija ali odločilnega poraza."
Haftarjeva ofenziva je prišla tik pred načrtovano konferenco Združenih narodov, ki naj bi združila tekmece za oblast in utrla pot volitvam. A posebni odposlanec za Libijo, Ghassan Salam, kljub bojevanju trdi, da bo konferenca, načrtovana za 14.–16, april, vseeno potekala.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.