ZDA pred sodišče zaradi usmrtitve Mehičana

ZDA se bodo morale zagovarjati pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ) zaradi domnevne kršitve razsodbe sodišča. ICJ je julija lani namreč odločil, naj ZDA ne usmrtijo mehiškega državljana Joseja Ernesta Medellina. Mehičana, ki je bil na smrt obsojen v zvezni državi Teksas, so tamkajšnje oblasti kljub pozivu sodišča usmrtile.

Z ICJ so danes sporočili, da so ZDA kršile svoje obveznosti in kljub drugačni razsodbi omenjenega sodišča avgusta 2008 usmrtile 33-letnega Mehičana. ICJ je na pobudo Mehike namreč postopek, v katerem je bil Medellin obsojen na smrt, predalo v ponovno obravnavo ameriškemu vrhovnemu sodišču in zahtevalo revizijo sodnih postopkov za vseh 51 mehiških državljanov v ZDA, obsojenih na smrt.

Mehika namreč vztrajno obtožuje ZDA, da mehiških državljanov ne želi obvestiti o pravici do pomoči konzularnih predstavnikov, ki naj bi jim pripadala med sodnim postopkom. ICJ je zaradi tega že leta 2004 pozval ameriško vlado, naj revidira vse izrečene sodbe, v Mehiki pa zatrjujejo, da so bile domala vse njihove prošnje za revizijo sodniških odločitev zavrnjene.

Junija lani je Mehika ICJ tako zaprosila za ponovno razlago razsodbe iz leta 2004, predvsem zaradi ameriškega tolmačenja, da lahko na podlagi te razsodbe ZDA po lastni presoji odločajo, katere razsodbe bodo revidirale. Mehika je ICJ ob tem zaprosila, naj prepreči usmrtitev petih Mehičanov, tudi Medellina, ki so tedaj čakali na izvršitev dosojene kazni.

ICJ je nato 16. julija lani ugotovil, da ZDA kršijo mednarodno pravo, s tem ko izvajajo usmrtitve tujih državljanov, ne da bi jim pred sojenjem omogočile dostop do konzularnih predstavnikov njihovih držav. ICJ je odločil, da morajo ZDA zaustaviti usmrtitve približno 50 mehiških državljanov, dokler se njihovi primeri znova ne pregledajo in se ugotovi, ali je bila kršena Dunajska konvencija o konzularnih odnosih iz leta 1963.

Kljub temu teksaški državni uradniki v pomislekih ICJ niso videli problema in so poudarjali, da se je začel Medellin na pravico do dostopa do konzularnih predstavnikov svoje države sklicevati šele štiri leta po tem, ko je že bil obsojen na smrt, kar pa sicer ni bistveno, saj bi mu morale teksaške oblasti to pravico omogočiti že takoj po aretaciji. Večji problem je bil v tem, da je Medellin prišel v ZDA že pri treh letih in je tam tudi odrasel.

Ameriško vrhovno sodišče je pozneje razsodilo, da niti ameriški predsednik George Bush niti ICJ nimata pravice ukazovati ameriški državi. Tik pred zdajci je k neizvršitvi smrtne kazni pozval generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, vendar tudi njegov poziv ni preprečil usmrtitve Medellina. Ta je bil na smrt obsojen zaradi posilstva in umora dveh deklic leta 1993.

Čeprav je sodišče ZDA poklicalo na odgovornost zaradi usmrtitve, pa ni ugodilo prošnji Mehike, naj znova razloži svojo razsodbo iz leta 2004. Mehika tako trdi, da razsodba ICJ ameriški vladi nalaga revizijo vseh kazenskih postopkov, hkrati pa ZDA obtožuje, da se "skriva" za domačo zakonodajo. Medtem na ICJ zatrjujejo, da je ameriška stran sprejela obveznosti, ki jih določa razsodba.