Pomočnik državnega sekretarja za politične in vojaške zadeve Lincoln Bloomfield, ki je obenem tudi posebni predstavnik predsednika Georgea Busha in državnega sekretarja Colina Powella za Minsko akcijo, je v Washingtonu dejal, da so to odločitev sprejeli za zaščito in pomoč odstranjevalcem min, upajo pa, da se jim bodo pridružile tudi druge države. Bloomfield je še dejal, da so s to odločitvijo storili korak dlje od Ottawske konvencije, ki ne prepoveduje min za uničevanje vozil in oklepnikov. ZDA sicer niso podpisale Ottawske konvencije o popolni prepovedi protipehotnih min.
Do leta 2010 odprava vseh trajnih min?
Busheva administracija je že lani februarja sporočila, da bo prenehala uporabljati mine, ki se po določenem obdobju same ne uničijo. To velja tako za protipehotne kot tudi za vse druge vrste min. S prepovedjo min, ki se jih ne da zaznati z detektorji kovin, so ZDA po Bloomfieldovih besedah na poti do cilja, ki obljublja takojšnjo odpravo vseh tovrstnih min, do leta 2010 pa popolno odpravo vseh trajnih min oziroma min, ki po določenem času same ne razpadejo. ZDA so deležne številnih kritik, ker niso pristopile k Ottawski konvenciji, vendar pa je Bloomfield dejal, da ameriške mine po svetu ne povzročajo škode, ker gre za izdelke iz 60. let prejšnjega stoletja.
Generali 'potrebujejo' mine
Stališče ameriških generalov je, da so mine potrebne za zaščito ameriških vojaških oporišč v tujini, na primer okrog baze Guantanamo na Kubi in na nikogaršnjem ozemlju med Severno in Južno Korejo, kakor tudi drugje po svetu, kjer so Američani prisotni s svojo vojsko. Ker se vojska minam noče odpovedati, se ZDA niso pridružile Ottawski konvenciji. Washington namreč pogodbe in konvencije, katerih članica so ZDA, jemljejo resno. Z Bushevim prihodom na oblast pa je Washington uvedel tudi nov pravniški pojem, ki se mu reče odstop od podpisane pogodbe, kot se je zgodilo z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).
