ZDA se umikajo iz pogodbe o omejitvi jedrskih raket

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je sporočil, da se ZDA v skladu z napovedmi umikajo iz pogodbe z Rusijo o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF). Proces se bo zaključil v naslednjih šestih mesecih, v tem času pa so se še vedno pripravljeni pogovarjati z Rusijo glede oboroževanja, je povedal Pompeo.

Mike Pompeo je, kot poroča CNN, dejal: "Zaradi ruskih kršitev je ogroženih na milijone Evropejcev in Američanov. Naša dolžnost je, da se ustrezno odzovemo."

Pompeo je dejal, da so ZDA dale Rusiji dovolj časa, da bo njihov program v skladu z novim programom: "Leta in leta je Rusija kršila pogoje pogodbe, ne da bi pokazala trohico obžalovanja."

Trump: Ne moremo biti edina država na svetu, ki je zavezana izpolnjevanju te pogodbe

S Pompejevo razglasitvijo se je začel 180-dnevni rok za zaključitev umika, razen če bi se Rusija v tem času vrnila k spoštovanju sporazuma iz leta 1987.

Predsednik ZDA Donald Trump in njegovi uradniki so več mesecev namigovali, da so pripravljeni na izstop iz pogodbe. ZDA in Evropa Moskvo že od leta 2014 obtožujejo kršitve pogodbe: "ZDA so v celoti spoštovale pogodbo INF že več kot 30 let, toda tega ne bomo več počeli, medtem ko Rusija napačno predstavlja svoja dejanja. Ne moremo biti edina država na svetu, ki je zavezana izpolnjevanju te pogodbe," je dejal.

Nato podpira odločitev ZDA

Zveza Nato je v izjavi sporočila, da "v celoti podpirajo" odločitev ZDA. Nato je pozval Rusijo, naj se v naslednjih šestih mesecih "vrne k popolni in preverljivi skladnosti s pogodbo INF, saj v nasprotnem primeru ogrožajo mir in stabilnost v Evroatlantskem območju."

Če Rusija v šestih mesecih, ko bo umik ZDA začel veljati, ne bo začela spoštovati svojih obveznosti, bo "edina odgovorna za konec te pogodbe", so v imenu 29 držav članic sporočili iz zavezništva.

"Nato bo še naprej pozorno spremljal varnostne posledice ruskih raket srednjega dosega in bo sprejemal potrebne ukrepe za zagotovitev kredibilnosti in učinkovitosti splošne odvračalne in obrambne drže zavezništva," so še navedli.

Nemška kanclerka Angela Merkel je še pred potrditvijo umika sporočila, da bo njena vlada prihodnjih šest mesecev izkoristila za pogajanja z Rusijo. "Okno za pogajanja" mora ostati odprto.

Slovenija izrazila obžalovanje

Slovenija obžaluje nastale okoliščine, do katerih je prišlo zaradi kršitev pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega ter nezmožnosti dogovora med stranema za vrnitev k polnemu spoštovanju določil pogodbe, je sporočil slovenski zunanji minister Miro Cerar.

"Še naprej upamo, da bo Ruska federacija v šestih mesecih podala ustrezen odziv," je Cerarjeve besede na Twitterju povzelo ministrstvo za zunanje zadeve. Pomembno je, da se v primeru prekinitve pogodbe zagotovi ustrezno nasledstvo INF, ki bi ohranilo nadzor nad oborožitvijo z raketami srednjega in krajšega dosega, je dodal minister.

Moskva napovedala ukrepe

Rusko zunanje ministrstvo je ocenilo, da so se ZDA umaknile iz pogodbe, ker se želijo znebiti mednarodnih obveznosti, in napovedalo ukrepe v odgovor na umik.

"Moskva si pridržuje pravico do ustreznih ukrepov v odgovor. Seveda bomo to storili," je dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. ZDA se umikajo iz pogodbe v okviru strategije, da se znebijo svojih mednarodnih pravnih obveznosti, je dodala po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.

Sicer pa je bilo v prvih odzivih na današnjo potrditev umika ZDA iz jedrske pogodbe INF v Rusiji zaznati predvsem zaskrbljenost. "Amerika si v resnici želi razviti novo orožje, ki je v nasprotju s to pogodbo, vendar morajo to predstaviti kot odgovor," je ocenil predsednik odbora za zunanjo politiko v zgornjem domu ruskega parlamenta Konstantin Kosačev.

Odziv predsednika zunanjepolitičnega odbora v spodnjem domu Leonida Slutskega je bil podoben. "Moskva je stalno ponavljala, da lastnosti rakete niso v nasprotju s pogodbo. Nočejo nas poslušati," je povedal za Tass.

Ključna pogodba iz obdobja hladne vojne

Gre za eno ključnih pogodb iz obdobja hladne vojne, ki še danes predstavlja enega temeljev varnostne arhitekture v Evropi.

Pogodbo sta 8. decembra 1987 sredi pogovorov o jedrski razorožitvi in nadzoru oborožitve podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa.

S pogodbo sta se tako obe strani zavezali k uničenju vseh jedrskih in konvencionalnih raket kratkega in srednjega dosega, torej raket z dosegom med 500 in 5500 kilometrov. Enako je veljalo za lanserje teh raket. Pogodba velja za rakete, nameščene na kopnem, ne pa tudi za rakete, ki jih je mogoče izstreliti z morja.

Po vnovičnem zaostrovanju napetosti med ZDA in Rusijo – zlasti zaradi ukrajinske krize – se je začela krepiti tudi oboroževalna tekma. Rusija je začela krepiti svoje raketne zmogljivosti in razvijati novo, zmogljivejše tovrstno orožje.

Sporen je postal nov raketni sistem 9M729, ki lahko nosi tudi jedrske konice. Po navedbah Rusije naj te rakete ne bi bile sporne, saj da imajo maksimalni doseg 480 kilometrov. A Američani skupaj z Natom na drugi strani ocenjujejo, da imajo rakete domet vsaj 2600 kilometrov.