Za napadi naj bi stal Osama bin Laden
ZDA so po napadih še vedno v šoku, obseg katastrofe pa še ni znan. Vse sledi intenzivne preiskave napadov nakazujejo, da je niti v ozadju vlekel savdski milijarder in teroristični voditelj Osama bin Laden, ki naj bi se skrival v Afganistanu. Pakistanski časniki so sicer poročali, da je Bin Laden v sporočilu za javnost zanikal odgovornost za napade. Ameriški državni sekretar Colin Powell je napade označil kot "vojna dejanja" zoper ZDA in vse demokratične države. "Ameriški narod jasno razume, da gre za vojno, in na ta dejanja je potrebno odgovoriti kot na vojno", je povedal Powell. Ocenil je še, da bo "šlo za dolg konflikt".
Bela hiša in letalo Air Force One ameriškega predsednika Georgea Busha sta bila cilja terorističnih napadov, ki so včeraj pretresli ZDA, je danes v Washingtonu povedal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Sean McCormack. Ameriški državni sekretar Colin Powell je informacijo potrdil in dodal, da gre za zanesljive podatke. McCormack je še dejal, da je bilo letalo, ki se je zrušilo na Pentagon, najverjetneje namenjeno proti Beli hiši.
Bush, ki je bil v času napadov na Floridi, je po napadih odpotoval v letalski oporišči v ameriških zveznih državah Louisiani in Nebraski, proti večeru pa se je vrnil v Washington. Belo hišo so po napadih na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon takoj evakuirali.
Ameriški preiskovalci naj bi bili po poročanju medijev "90-odstotni", da za napadi na WTC v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu stoji Bin Laden. Tudi nemške, britanske, francoske in izraelske obveščevalne službe ocenjujejo, da je način, na katerega je bil izveden napad, dokazuje, da teroristi izhajajo iz kroga blizu Bin Ladna, je povedal neki visoki nemški predstavnik. To naj bi dokazovala predvsem motivacija, izbira tarč, izbira letal, profesionalna priprava napada in višina finančnih sredstev, s katerimi so napadalci razpolagali. Talibani so medtem sporočili, da bodo morda proučili možnost izročitve Bin Ladna, če bi mu ameriški preiskovalci dokazali krivdo za omenjene napade. Talibani so sicer vpletenost Bin Ladna v teroristično dejanje v ZDA že v torek zanikali.
Skrajna islamska separatistična skupina iz Kašmirja, ki ima sedež v Pakistanu, je zanikala, da bi v sporočilu, ki ga je prejela francoska tiskovna agencija AFP, prevzela odgovornost za torkove atentate v ZDA. Agencija je pred tem poročala, da je skrajna skupina Lashkar-i-Taiba, ki se bori proti indijski navzočnosti v Kašmirju, sporočila, da so napade izvedli njeni samomorilski komandosi, fedajini, pod vodstvom poveljnika Abuja Samame.
Iskanje preživelih se nadaljuje
Reševalne ekipe pod ruševinami v New Yorku in Pentagonu iščejo morebitne preživele. Pod velikanskimi ruševinami obeh stolpov poslopja WTC verjetno leži na tisoče trupel. Doslej naj bi bilo največ smrtnih žrtev med pripadniki newyorške policije in gasilcev; med poskusom reševanja žrtev iz gorečega WTC naj bi umrlo približno 300 gasilcev, še vedno pa pogrešajo približno 80 policistov, ki pa so najverjetneje mrtvi. V bolnišnicah so doslej našteli več kot 2000 ranjenih, od teh vsaj 600 huje. Po različnih navedbah naj bi v napadu na Pentagon v Washingtonu, kjer še vedno gori, umrlo med 100 in 800 ljudi. Po vsej državi ljudje darujejo kri. Ameriški predsednik George Bush je k darovanju krvi pozval tudi osebje Bele hiše; tudi sam bo s soprogo Lauro daroval kri.
Kaotične razmere v letalskih poletih
Ameriška letališča razen redkih izjem še naprej ostajajo zaprta. Kot so sporočile ameriške zvezne letalske oblasti (FAA), bodo potovanje lahko nadaljevala le letala, katerih polete so preusmerili po včerajšnjih napadih. FAA niso želele navesti, kdaj bodo letališča in zračni prostor ponovno odprta.
Uslužbenci letališč naj bi odslej pogosteje pregledovali potnike in prtljago, FAA pa so hkrati prepovedale uporabo vseh vrst nožev na letalih. Zvezne letalske oblasti so prav tako odpravile možnost prijavljanja na notranje polete na okencih zunaj letaliških poslopij. Prav tako naj bi bil na vsakem poletu navzoč policist.
Sicer so razmere v mednarodnih letalskih povezavah po vsem svetu zaradi prepovedi poletov v ZDA po terorističnih napadih kaotične. Poleg poletov v ZDA so nekatere letalske družbe, predvsem iz zahodne Evrope, odpovedale še polete v Izrael in pakistansko prestolnico Islamabad, pa tudi v Kanado in Srednjo Ameriko. Italijanska družba Alitalia je odpovedala celo vse polete v Izrael, Sirijo, Libanon, Iran in Egipt. Ameriška mornarica je na ameriško zahodno obalo in Havaje napotila 15 bojnih ladij, tako letalonosilk kot tudi fregat in rušilcev, poročajo ameriški mediji.
Bush se je sestal s kongresom
Ameriški predsednik Bush se je danes sestal z voditelji republikancev in demokratov v obeh domovih ameriškega kongresa in jih seznanil z zadnjim potekom dogodkov po terorističnih napadih v New Yorku in Washingtonu. Predsednik Bush jih bo obvestil tudi o ukrepih, ki jih je sprejela njegova administracija, da bi pomagala žrtvam in njihovim družinam, pa tudi o ukrepih, ki so jih sprejeli za kaznovanje odgovornih za napad. Pred srečanjem s predstavniki kongresa je Bush sklical še zasedanje ameriškega sveta za nacionalno varnost. Ameriška administracija kljub včerajšnjim dogodkom nadaljuje z delom, s čimer želi pokazati, da bo izsledila odgovorne za napad.
Kako varna je Evropa?
Na sedežu zveze NATO v Bruslju tudi danes velja delna evakuacija zaradi terorističnih napadov v ZDA. Sestal se je tudi stalni svet zavezništva, da bi preučil položaj po atentatih. Tudi vse osrednje evropske institucije se intenzivno ukvarjajo z napadi v ZDA. Zunanji ministri EU so na izrednem zasedanju v Bruslju zelo ostro obsodili teroristične napade v ZDA, njihove storilce in sponzorje, ter pri tem poudarili, da bodo unija in države članice "z vsemi močmi" pomagale pri odkrivanju in kaznovanju storilcev teh napadov. Unija bo z ZDA in drugimi partnerji tesno sodelovala v boju proti mednarodnemu terorizmu. Sicer pa so se ministri tudi seznanili z varnostnimi ukrepi, ki so jih po valu terorističnega nasilja v ZDA uvedle države članice. O tematiki naj bi popoldne razpravljal Evropski parlament, vprašanje je bilo v središču pozornosti tudi na rednem tedenskem zasedanju Evropske komisije.
Odpoved številnih mednarodnih srečanj
Zaradi napadov so po svetu odpovedali ali prestavili več mednarodnih dogodkov. Tako sta odpovedani ameriško-rusko srečanje, na katerem naj bi v četrtek v Londonu razpravljali o ameriškem protiraketnem ščitu, ter zasedanje vojaškega odbora zveze NATO v Budimpešti. Palestinski voditelj Jaser Arafat je za nekaj dni preložil obisk v Siriji, švedski premier Goeran Persson pa je odpovedal srečanje 14 predsednikov vlad, ki naj bi bilo konec tedna v Stockholmu. ZN pa so iz Afganistana začasno umaknili vseh svojih 80 sodelavcev. Zasedanje Generalne skupščine ZN naj bi se z enodnevno zamudo popoldne po krajevnem času začelo, po pričakovanjih naj bi sprejeli tudi posebno resolucijo o boju proti terorizmu.
Poostritev varnostnih razmer
Poostrene varnostne ukrepe so po napadih v ZDA uvedli tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih držav članic zveze NATO v Rusiji. Poleg tega so najstrožje varnostne ukrepe sprejeli v ruskih jedrskih elektrarnah na Uralu, enote ruskega notranjega ministrstva pa so od v stanju pripravljenosti. Posebne varnostne ukrepe so sprejeli tudi na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zveza NATO in ameriška vojska sta po napadih na ZDA okrepila varnostne ukrepe tudi na Balkanu in odpovedali vse vojaška vaje na tem območju.
Po torkovih atentatih v ZDA so po svetu zaradi lažnih preplahov izvedli več evakuacij. V Londonu za dvajset minut evakuirali okolico domovanja britanskega premiera Tonyja Blaira na ulici Downing Street, potem ko so odkrili sumljiv zavoj. Zaradi lažnih preplahov so evakuirali tudi stolpnice v Frankfurtu, stolpnici dvojčka v Kuala Lumpurju ter poslopje ameriškega računalniškega podjetja IBM v Maleziji. Izpraznili so tudi poslopje nemškega zunanjega ministrstva v Berlinu.
