Ameriški državni sekretar Colin Powell se je včeraj srečal s katarskim emirjem, šejkom Hamadom bin Halifo al-Thanijem, ki mu je izrazil popolno podporo v boju proti terorizmu. Obrambni minister Donald H. Rumsfeld je danes obiskal Savdsko Arabijo, ki doslej javno ni hotela podpreti ZDA v morebitnih napadih na Afganistan. Tam se je pogovarjal s savdskim kolegom, princem Sultanom. V naslednjih dneh bo Rumsfeld obiskal še Oman, Egipt in Uzbekistan, kjer se bo prav tako pogovarjal o uporabi vojaških baz. Direktor oddelka za politično načrtovanje State Departmenta Richard Haas pa se bo danes v Rimu sestal z nekdanjim afganistanskim kraljem Mohamedom Zeherjem Šahom, kar bo doslej najvišji ameriški obisk pri monarhu. Beseda bo tekla o možnostih za oblikovanje široke povojne koalicije v Afganistanu in morebitni kraljevi vlogi v njej.
Po navedbah afganistanske opozicije naj bi v dveh pokrajinah pod nadzorom talibov na zahodu Afganistana, Gor in Badgis, prihajalo do uporov prebivalstva. Talibski veleposlanik v Pakistanu Zaef je zatrdil, da glavnega osumljenca Osame bin Ladna talibi ne bodo avtomatično izročili Beli hiši, tudi če bo ta dokazala njegovo vpletenost v napade. "Če bomo dobili dokaze, bomo bin Ladnu sodili v skladu z islamskim pravom, in če bo obsojen, bomo razmišljali o nadaljnjih ukrepih," je še povedal Zaef.
Grožnja destabilizacije Pakistana
Pakistanska vlada v Islamabadu pa je pozvala oblasti štirih pakistanskih pokrajin ob meji z Afganistanom, naj mobilizirajo več tisoč prostovoljcev za civilno obrambo, da bi se tako pripravili na morebitne sovražne operacije s strani sosednje države. Občinske oblasti v Karačiju na jugu Pakistana naj bi za civilno obrambo že mobilizirale 10.000 prostovoljcev. Pakistan, ki naj bi sodeloval v ameriški akciji proti glavnemu osumljencu za teroristične napade Osami bin Ladnu, se boji morebitnih povračilnih napadov afganistanskih talibanov.
Pentagon bo zaradi naraščajočega protiameriškega vzdušja v Pakistanu čim manj uporabljal baze na pakistanskem ozemlju. Tako so se odločili, ker bi lahko ameriška vojska destabilizirala razmere v državi. Pakistan je namreč v preteklosti izvedel več poskusnih jedrskih eksplozij.
ZDA računajo na pomoč zaveznic Nata
ZDA so zvezo Nato včeraj obvestile, da bodo potrebovale neomejen dostop do zračnega prostora članic. Pentagon je tudi zanikal pisanje časnika Washington Posta, da naj bi ZDA v dve nekdanji sovjetski republiki, Uzbekistan in Tadžikistan, napotile tisoč vojakov 10. gorske divizije. Avstralija je odredila pripravljenost posebne enote 150 specialcev, ki bi ZDA priskočili pomoč v morebitnih povračilnih akcijah, je danes sporočil avstralski premier John Howard. Dodal je še, da avstralska vlada razmišlja še o dodatni pomoči, če bi bila ta potrebna. V Kremlju so medtem sprejeli odločitev o evakuaciji vse svojcev ruskih državljanov, zaposlenih v diplomatskih in drugih predstavništvih v Pakistanu. Poveljstvo ruskih obmejnih enot v tadžiški prestolnici Dušanbe pa je sporočilo, da naj bi se v predelih Afganistana ob meji s Tadžikistanom, ki jih nadzorujejo talibi, nahajalo 5000 plačancev. Plačanci naj bi bili med drugim iz Čečenije in arabskih držav ter naj bi se skušali pritihotapiti na območje Tadžikistana in Uzbekistana z namenom, da destabilizirajo ti dve državi.
Arabski zavezniki so zaskrbljeni
ZDA za zdaj še niso razkrile, kdaj naj bi prišlo do vojaške akcije proti bin Ladnu in talibanom, vendar pa se vse glasneje zastavljajo vprašanja, kaj potem. Arabske zaveznike v protiteroristični koaliciji je strah, da bi ZDA napadle še kakšno arabsko državo, na primer Irak, kar je med drugimi zagovarjal tudi namestnik obrambnega ministra Paul Wolfowitz. Senator iz Arizone John McCain pa je kar naravnost dejal, da bo treba poskrbeti tudi za iraškega diktatorja Sadama Huseina. Posebna zaskrbljenost po njegovem mnenju velja tudi okrog desetim "žepnim" jedrskim bombam, ki jih je moč skriti v kovček in ki naj bi že pred leti izginile iz ruskih jedrskih skladišč.
Po padcu talibov nadzor ZN?
Predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose, demokrat iz Delawarea Joseph Biden, je v nastopu pred senatom poudaril, da ZDA ne smejo ponoviti napake iz 80. let, ko so podpirale afganistanske mudžahide v boju proti nekdanji Sovjetski zvezi, nato pa se z umikom Sovjetske zveze tudi same umaknile in države v regiji prepustile same sebi. Po njegovem mnenju naj bi po vojaški akciji in strmoglavljenju talibanskega režima Afganistan predali v varstvo ZN.
Kot kaže je enakih misli tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je ponovno odprl položaj posebnega odposlanca za Afganistan z Lakhdarjem Brahimijem na čelu. Ta bo med drugim skrbel za oblikovanje široko zasnovane nove vlade, ki bo vključevala vse afganistanske etnične skupnosti.
Demokratski senator Biden je ameriškemu senatu tudi predlagal ustanovitev sklada v višini milijarde dolarjev za pomoč centralni in jugozahodni Aziji. Biden je morebitnim kritikom, ki se jim ta vsota zdi previsoka, dejal, da je v resnici izredno majhna glede na skoraj bilijon dolarjev posredne in neposredne škode terorističnih napadov na ZDA 11. septembra. ZDA so Afganistanu doslej namenile 205 milijonov dolarjev pomoči, od tega 33 milijonov v zadnjih dveh tednih. Predsednik George Bush bo v kratkem oznanil dodatno pomoč v višini 100 milijonov dolarjev.
