"Spomniti vas moram, da Američani upravljajo državo in so torej njihova stališča zagotovo upoštevana," je v Bagdadu povedal Lahdar Brahimi. "Menim, da mi (ameriški civilni upravitelj Iraka Paul) Bremer ne bo zameril, če rečem, da je iraški diktator. Ima denar in ima podpis," je dodal Brahimi.
Brahimi je v zvezi z v torek imenovano prehodno iraško vlado ocenil, da gre za najboljšo možnost glede na okoliščine. Po njegovih besedah so v vladi posamezniki, ki predstavljajo pomembna gibanja in stranke, vendar pa 100-odstotno ne izpolnjujejo pričakovanj Iračanov.
V svetu prehodne iraške vlade in drugih organih sicer niso bila zastopana mesta, kot je Mosul, tretje največje iraško mesto za Bagdadom in Basro, so pa sedaj to vrzel odpravili, je še dejal Brahimi, ki je Iračane pozval, naj sprejmejo novo vlado, kot naslednji pomemben korak na iraški poti do demokracije pa je označil pripravo na splošne volitve, ki naj bi potekale najkasneje 31. januarja 2005.
Predstavili osnutek resolucije o Iraku
Velika Britanija in ZDA so Varnostnemu svetu ZN predstavile osnutek nove resolucije o Iraku, ki predvideva, da naj bi mandat ZN v Iraku prenehal hkrati z razglasitvijo rezultatov parlamentarnih volitev in oblikovanja iraškega parlamenta.
Čeprav so prvi krog pogovorov o osnutku resolucije v VS ZN zaključili v torek ponoči, pa ni pričakovati, da bo VS tudi sprejel odločitev o resoluciji pred koncem posvetov s še nekaterimi predstavniki ZN in člani prehodne iraške vlade, ki je zaprisegla v torek. Tako naj bi v četrtek v New York pripotoval novi iraški zunanji minister Hošijar Zebari, ki se bo srečal s predstavniki VS ZN.
Konec okupacije 30. junija
Osnutek tudi predvideva konec okupacije Iraka 30. junija, prav tako pa omenja umik tudi umik ameriško-britanskih sil leta 2006. Prvič je tudi omenjeno, da so 'mednarodne sile v Iraku prisotne na zahtevo prehodne iraške vlade'. Osnutek resolucije začasni vladi ne daje pravice, da zahteva umik tujih enot iz Iraka, vendar pa bo to pravico dobila prehodna vlada, ki naj bi jo izvolili do konca januarja 2005.
V skladu z besedilom naj bi Iračani prevzeli nadzor nad svojimi naravnimi viri, iraškemu notranjemu ministrstvu pa prepušča tudi nadzor nad policijskimi silami.
V osnutku so tudi sporne točke
Kljub temu pa ima osnutek tudi nekaj 'spornih' točk. Tako predvideva, da bi mednarodne sile imele pristojnost, da ukrenejo vse potrebno za ohranitev varnosti, v njem pa nikjer ni omenjeno, da bi naj iraška vlada imela pravico veta na katerokoli vojaško operacijo. Nekatere članice Varnostnega sveta, predvsem Kitajska, Rusija in Francija želijo, da bi resolucija vsebovala tudi določilo, da se morajo Američani o vojaških operacijah posvetovati z iraško vlado, vendar ZDA in Velika Britanija vztrajata, da bodo o tem z iraško vlado sklenili posebne sporazume.
Namestnik ameriškega državnega sekretarja, Richard Armitage je v Bruslju po pogovorih z Visokim predstavnikom EU Javierjem Solano dejal, da so kompromisi glede končnega besedila resolucije, ki bi zadovoljili večino od 15-ih članic Varnostnega sveta, možni. V zvezi s kritikami, da bi Iraška vlada morala imeti možnost zavrnitve vojaških operacij, je Armitage dejal: "Seveda, kot suverena vlada, bi morala iraška vlada imeti to pravico. Vendar so to stvari, ki jih bo vlada urejala s poveljnikom mednarodnih sil."
