Oba domova ameriškega kongresa sta v sredo zvečer potrdila kompromisni predlog obrambnega proračuna za fiskalno leto 2002, ki se je začelo 1. oktobra. Za obrambne namene sta senat in predstavniški dom predvidela 343 milijard dolarjev, kar je 33 milijard oziroma 10,6 odstotka več kot v fiskalnem letu 2001.
Predsednik George Bush je v proračunu dobil ves denar, ki ga potrebuje za nadaljevanje načrta izgradnje protiraketnega ščita (MD), ameriški vojaki so dobili petodstotno povišanje plač ter večjo pomoč pri selitvi in gradnji novih stanovanj, obrambni minister Donald Rumsfeld pa napoved začetka zapiranja odvečnih vojaških oporišč po letu 2005, kar mu sicer ni najbolj po volji. Želel je namreč, da bi zapiranje začeli že leta 2003, saj naj bi tako letno prihranili tri milijarde dolarjev. Grozil je celo, da bo Bushu priporočil veto na obrambni proračun. Senatorji in kongresniki, ki imajo v svojih volilnih območjih dotična oporišča, pa so izsilili začetek zapiranja dve leti kasneje, Rumsfeld pa je dejal, da bo premislil, če bo vztrajal pri vetu.
Predlog zakona, ki čaka na predsednikov podpis, je bil v predstavniškem domu sprejet s 382 glasovi za in 40 proti, v senatu pa s 96 za in dvema proti. Za protiraketni ščit bo na voljo 8,3 milijarde dolarjev, kar je 3,1 milijarde več kot letos. Bush bo lahko 1,3 milijarde dolarjev od sredstev za MD po potrebi porabil za vojno proti terorizmu. Vojni proti terorizmu je namenjeno 7 milijard dolarjev.
Poleg obrambnega proračuna je senat sinoči soglasno sprejel še zakon o obveščevalnih dejavnostih, ki predvideva osemodstotno povečanje porabe za te namene in večjo usmeritev v človeške dejavnike pri vohunjenju. Ena od kritik po 11. septembru je bila, da so ZDA preveč denarja in energije vložile v visoko tehnologijo vohunjenja, zanemarile pa človeški dejavnik oziroma vohune na terenu. Čeprav so podatki o tem, koliko se porabi za vohunjenje, skrivnost, pa nekateri ocenjujejo, da naj bi šlo na leto v ta namen okoli 30 milijard dolarjev.
