ZDA udarile z vso silo

Ameriške in iraške sile so začele napad, ki je po navedbah ameriške vojske največji zračni napad od ameriške invazije na Irak marca leta 2003. Cilj napada, v katerem sodeluje 1500 vojakov, več kot 200 vojaških vozil in več kot 50 letal, so oporišča upornikov severno od iraške prestolnice Bagdad.

Ameriška vojska je v sporočilu za javnost še sporočila, da je cilj napada "očiščenje območja severovzhodno od Samare, kjer domnevno delujejo uporniki". Šiitska mošeja v Samari je bila prejšnji mesec tarča napadov, ki so Irak skoraj pahnili v državljansko vojno. Operacija v pokrajini Salahudin naj bi trajala nekaj dni.

Ob koncu prvega dneva operacije je ameriška vojska sporočila, da so zasegli več zalog sovražnikovega orožja, vključno z granatami, eksplozivom in vojaškimi uniformami. Operacijo obsegajo zračni in kopenski napadi, katerih namen je izolirati določeno območje.

Seja le formalnost

Poslanci prvega iraškega parlamenta, ki je bil izvoljen za celotno obdobje štirih let, so se v močno utrjeni Zeleni coni v Bagdadu zbrali na ustanovni seji. Seja, ki so jo sklicali več kot tri mesece po volitvah, je bila zgolj formalnost, saj se predstavniki v parlamentu zastopnih strank ne morejo dogovoriti o oblikovanju vlade.

Poslanci imajo 60 dni časa, da izvolijo predsednika parlamenta, potrditi pa morajo tudi novega premierja in vlado. Medtem ko naj bi se stranke načeloma strinjale glede prvega - ta položaj naj bi zasedel sunit Tarek al Hašemi - so si šiiti na eni in suniti s Kurdi na drugi strani še vedno precej vsaksebi, kar zadeva položaj predsednika vlade.

Kurdi in suniti namreč zavračajo predlog šiitske Združene iraške zveze, da bi iraško vlado prihodnja štiri leta vodil sedanji premier Ibrahim al Džafari. Stranke tudi še niso dosegle dogovora o razdelitvi ministrstev, pri čemer sta najbolj sporni področji obrambe in varnosti, razhajajo pa se tudi v stališčih glede pristojnosti novega premierja.

Nasilni protesti v Halabdži

Medtem pa se je več tisoč Kurdov v mestu Halabdža z nasilnimi protesti spomnilo kemičnega napada na ta kraj, v katerem je 17. marca leta 1988 umrlo okoli 5000 ljudi. Protestniki so dan pred 18. obletnico dogodka na demonstracijah kritizirali korupcijo oblasti in varnostnih sil. Pri tem je prišlo do hudih spopadov z varnostnimi silami, v katerih je bil ubit nek najstnik, šest ljudi je bilo ranjenih.

Protestniki so v Halabdži, ki leži okoli 300 kilometrov severno od Bagdada, izražali nezadovoljstvo nad oblastmi v pokrajini Sulejmanija, ki jo upravlja Domoljubna zveza Kurdistana iraškega predsednika Džalala Talabanija. Zaradi tega so s kamenjem zablokirali vstop v mesto, da bi uradnim konvojem preprečili prihod. Protestniki so oblasti obtožili korupcije in neizpolnjevanja obljub o razvoju mesta.