Za to so se odločili, ker ne izpolnjuje svojih obveznosti do Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Na novinarski konferenci je sicer razložil, da ukinitev pomoči velja le za Srbijo, medtem ko jo bosta Črna Gora in Kosovo prejemala še naprej. Srbija bo dobila le humanitarno pomoč. Ameriški proračun je v letu 2004 za Srbijo in Črno Goro predvidel okoli 100 milijonov dolarjev pomoči, od česar so doslej že namenili 43 milijonov. Ameriške sankcije zato veljajo zdaj za le okoli 25 milijonov dolarjev, kolikor jih je še ostalo za Srbijo.
Eden od avtorjev zakonodaje, po kateri Beograd dobiva pomoč le, če sodeluje s haaškim sodiščem, demokratski senator Patrick Leahy iz Vermonta, je odločitev State Departmenta pozdravil in dejal, da bo politični in gospodarski razvoj Srbije še naprej trpel, če ne bo sodelovala s haaškim sodiščem. Leahy je dejal, da je nesprejemljivo, da je vojnih zločinov obtoženi general Ratko Mladić še vedno na prostosti.
Ereli je beograjske oblasti pozval naj v celoti sodelujejo s haaškim sodiščem in aretirajo ter predajo obtožence za vojne zločine, še posebej Mladića. Če se bo to zgodilo, bo državni sekretar Colin Powell ponovno razmislil o svoji odločitvi in preveril izpolnjevanje določil kongresnega zakona. Powell je moral do 31. marca sporočiti, ali bodo nadaljevali ali zaustavili pomoč Beogradu. Ereli je dejal, da je v Srbiji 16 vojnih zločincev, ki jih je potrebno aretirati in predati haaškemu sodišču.
Powell je doslej tri leta potrjeval, da Beograd izpolnjuje določila zakona in novinarje je zanimalo, kaj se je sedaj spremenilo, glede na to, da je teh 16 vojnih zločincev v Srbiji že več let. Ereli je dejal, da je Beograd prej izročal vojne zločince, sedaj pa tega ne dela. ZDA si želijo, da bo Srbija uspešna pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti in želijo z njo sodelovati na poti v evroatlantske integracije.
Američani so se za ukinitev pomoči odločili po obisku podsekretarja za politične zadeve v State Departmentu Marca Grossmana v Beogradu in le dan potem, ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) sporočil, da se gospodarski položaj Srbije in Črne Gore izboljšuje, naraščajo tuja vlaganja in devizne rezerve, inflacija pa je prepolovljena. Grossman je po srečanju s srbskim premierom Vojislavom Koštunico dejal, da se beograjske oblasti zavedajo svoje odgovornosti, jih hočejo izpolniti in sodelovati z ZDA. A kot kaže, ne dovolj, da bi še naprej prejemale ameriško finančno pomoč.
Novinarje je zanimalo, ali je ameriška odločitev povezana z novim srbskim zakonom, ki obtožencem za vojne zločine daje denarno pomoč države za pripravo obrambe in druge stroške. Ereli je odgovoril, da so v Washingtonu opazili sprejem zakona, vendar ne želi ugibati, zakaj so to storili. Washingtona ne zanima, če dajejo obtožencem finančno pomoč, ampak ga zanima, če jih bodo aretirali in predali haaškemu sodišču, predvsem Mladiča, ki je obtožen za pokol 8000 muslimanskih vojakov in civilistov leta 1995 v Srebrenici.