Ravnanje ameriških oblasti z ujetniki, talibani in pripadniki Al Kaide, je bilo minule dni tarča ostrih kritik mednarodne skupnosti, zlasti evropskih držav. Razmere v zaporu so si že ogledali predstavniki Mednarodnega Rdečega križa, ker so skupine za človekove pravice izrazile zaskrbljenost zaradi ravnanja z ujetniki. Tiskovni predstavnik Pentagona pa je zatrdil, da kritike mednarodne skupnosti niso razlog za takšno odločitev.
Direktor Zveznega preiskovalnega urada FBI Robert Mueller je medtem poudaril, da so s pomočjo zaslišanj pripadnikov Al Kaide v Kandaharju v Afganistanu preprečili nove napade na ZDA in na cilje drugod po svetu. Polkovnik ameriške vojske Terri Carrico, ki je odgovoren za talibane in pripadnike Al Kaide v oporišču Guantanamo, je v torek sporočil, da so med ujetniki pripadniki 10 različnih narodnosti. Oblasti v Britaniji, Avstraliji, Jemnu in Savdski Arabiji so potrdile, da so med 144 ujetniki tudi njihovi državljani. Polkovnik Terrico ni hotel razkriti nobenih podrobnosti o njihovih imenih ali iz katerih držav prihajajo, vendar je dejal, da z vsemi ravnajo enako.
Ameriški predsednik George Bush je zavrnil kritike glede ravnanja z omenjenimi ujetniki. "Predsednik je povsem zadovoljen s spoštovanjem ameriške tradicije v našem oporišču v Guantanamu; ta določa dostojno in humano ravnanje z ljudmi," je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer. Dodal je še, da ujetniki v Guantanamu niso nedolžni in da so zaprti zato, ker so bili pripravljeni "ubijati, uničevati in sodelovati v samomorilskih akcijah".
Tudi ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je v torek znova zavrnil vse obtožbe glede slabega ravnanja z ujetniki, ki jih sicer ZDA ne obravnavajo kot vojne ujetnike, po lastnih zagotovilih pa z njimi ravnajo v skladu z Ženevsko konvencijo. Zadnjo skupino so v Guantanamo prepeljali v ponedeljek, ZDA pa imajo v Afganistanu zaprtih še 270 ujetnikov.
Med ujetniki tudi tesni sodelavec Osame bin Ladna
Med ujetniki v Guantanamu naj bi se po poročanju New York Timesa nahajal tudi nekdanji tesni sodelavec glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA septembra lani Osame bin Ladna. Šlo naj bi za 41-letnega Bensajaha Belkacema, ki so ga skupaj še s petimi Arabci pretekli petek oblasti v BiH predale ZDA.
Po poročanju New York Timesa naj bi imel Belkacem nalogo po terorističnih napadih v ZDA pripravljati napade na ameriške cilje na Balkanu. To naj bi dokazoval prestrežen pogovor prek mobilnega telefona, ki naj bi ga 41-letnik imel jeseni z vodilnimi pripadniki Al Kaide. Belkacem naj bi se po telefonu pogovarjal z Abujem Zabajdahom, ki naj bi v primeru smrti ali ujetništva bin Ladna prevzel vodstvo Al Kaide.
Chris Patten o zapornikih na Kubi
Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten je ob zaključku donatorske konference v Tokiu ocenil, da mednarodna protiteroristična koalicija tvega propad miru v Afganistanu, če ne bo spoštovala svojih vrednot pri ravnanju z afganistanskimi zaporniki v ameriškem oporišču Guantanamo na Kubi. "Zdi se, da je mednarodna koalicija v vojaški kampanji v Afganistanu zmagala, zato bi bila velika napaka, če bi izgubila mir," je dejal Patten.
Po njegovih besedah ni mogoče reči, da so bile teroristična organizacija Al-Kaida in njene mreže po svetu odstranjene, toda zagotovo je bilo doslej veliko storjenega za odpravo tega zla. Evropski komisar je priznal prevladujočo vlogo ZDA v protiteroristični kampanji in ob tem poudaril, da jo je Evropska unija vseskozi podpirala in izražala sočutje z ZDA po terorističnih napadih 11. septembra lani.
Kot je še dejal Patten, je mednarodna protiteroristična koalicija zavezana vrednotam, kot so spoštovanje mednarodnega prava, pravičnosti, poštenosti in zakonov, ne pa maščevanju. Po njegovem mnenju bo nedvomno zelo težko uresničiti ta načela pri ravnjanju z zelo nevarnimi posamezniki, toda treba je poskusiti, je dodal.
Ravnanje s talibanskimi ujetniki in ujetniki teroristične organizacije Al Kaida v ameriškem oporišču v Guantanamu na Kubi je kritiziral tudi predsednik Evropskega parlamenta Patrick Cox. "Lahko se vprašamo, če odvzem možnosti, da bi slišali, videli ali se premikali, ne pomeni oblike mučenja," je dejal Cox. S tem se je odzval na posnetke, na katerih je videti skupine pripornikov, ki vklenjeni klečijo na tleh ter nosijo zatemnjena očala, neke vrste maske za dihanje, in naušnike. Cox, ki je bil na položaj predsednika Evropskega parlamenta izvoljen 15. januarja, je še menil, da bi morala Evropska unija pri Američanih vztrajati pri nujnosti, da mora boj proti terorizmu temeljiti na vrednotah.
Z obravnavanjem zapornikov nezadovoljen tudi Pique
Španski zunanji minister Josep Pique je izrazil vznemirjenje in nelagodje nad slikami ujetnikov v ameriškem oporišču na Kubi. Meni, da bi zaporniki morali uživati pravice, ki jih vojnim ujetnikom zagotavljajo Ženevske konvencije. Pique pogreša uradno izjavo Unije o stanju in ravnanju s 158 zaporniki v taborišču X-Ray v Guantanamu. "Moje osebno mnenje, da so ti ljudje vojni ujetniki, ki bi morali imeti zagotovljene vse pravice po Ženevskih konvencijah."
