Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek poslal kongresu svoj predlog 2,57 bilijona dolarjev vrednega proračuna za proračunsko leto 2006, ki se začne že 1. oktobra letos. Proračun predvideva precej več denarja za Pentagon in mednarodne operacije State Departmenta, obenem pa predlaga odpis in krčenje številnih domačih programov, s čimer želi Bela hiša do leta 2009 prepoloviti proračunski primanjkljaj, ki naj bi leta 2006 znašal 390 milijard dolarjev.
Demokrati ostro nasprotujejo
Bushev proračun je po pričakovanju naletel na hud odpor manjšinskih demokratov, ki ga označujejo za novo zavajanje ljudstva, težave pa bodo tudi z nekaterimi republikanskimi poslanci, ki se prav tako nočejo znebiti programov, s katerimi si pridobivajo naklonjenost volivcev. Zato je umestna domneva, da bo Bushev proračun ob sprejemanju letošnjo jesen precej drugačen od te prve različice.
Letošnji proračun naj bi nabral za 427 milijard dolarjev primanjkljaja, v letu 2006 pa naj bi bilo bolje in naj bi znašal 390 milijard. Pri tem računajo na zdravo gospodarstvo, ki bi leta 2006 navrglo 2,18 bilijona proračunskih prihodkov, proračunskih odhodkov pa bo za 2,57 bilijona. Do leta 2010 pa naj bi ob upoštevanju Bushevih proračunskih predlogov primanjkljaj uspeli znižati na 207 milijard dolarjev.
Je predlog proračuna realen?
Bush je v spremljevalnem poročilu svoj proračun označil za promocijo podjetništva in blaginje, saj naj bi bil namenjen ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in zniževanju primanjkljaja.
Voditeljica demokratske manjšine v predstavniškem domu Nancy Pelosi iz Kalifornije je proračun že označila za veliko zavajanje, ker v njem ni stroškov reforme pokojninskega sistema niti stroškov za vojaško posredovanje v Iraku in Afganistanu. Vodja senatne manjšine Harry Reid iz Nevade pa je ponovil demokratsko obtožbo, da Bush na račun davčnih olajšav bogatim podpornikom krči socialne programe.
Demokrati so z Bushevim predlogom dobili v roke močno politično orožje. Demokratski komentatorji proračun ocenjujejo kot naravno posledico Bushevih politik v skladu s spreobrnjeno logiko literarnega junaka Robina Hooda, ki je kradel bogatim, da bi dajal revnim. Načelo državnih programov je tradicionalno napoti republikancem, ki zagovarjajo svobodno podjetništvo s čim manj vpletanja države, za vse tiste, ki v tem boju ne morejo uspeti, pa naj poskrbijo zasebne dobrodelne organizacije.
Bush ponovno skrbi le za bogate
Demokrati pa podpirajo državno pomoč, ker bogati niso dovolj radodarni kljub davčnim olajšavam. Bush naj bi tako z davčnimi olajšavami, ki koristijo predvsem najbogatejšim, uspešno uničil proračunske presežke iz časov administracije Billa Clintona, vojna proti terorizmu mu je prišla prav, da lahko brez težav povečuje obrambni proračun, zaradi primanjkljajev pa je potrebno zmanjšati porabo, ker se davki pod Bushevim vodstvom ne bodo zvišali. Morda le davki srednjih in nižjih slojev, ki bodo morali plačati več za reformo pokojninskega sistema.
Poraba se ne bo zmanjšala pri obrambi in domovinski varnosti, kamor po novem spada tudi mednarodna pomoč, torej ostanejo na voljo le domači programi, med katerimi bo manj denarja za policiste, gasilce, revne in mestno mladino. Bush se je odločil tudi ugizniti v kislo jabolko odpravljanja kmetijskih subvencij, kar bo izjemno težko. Z leti želi državno pomoč kmetom omejiti na največ 250.000 dolarjev letno.