Po nizu samomorilskih napadov pred desetimi dnevi je Izrael z vdorom v Dženin začel novo vojaško ofenzivo na Zahodnem bregu. Trenutno nadzoruje sedem od osmih palestinskih mest na območju, edino Jeriho še ni okupiran.
Po palestinskih podatkih tudi danes kakih 575.000 Palestincev zaradi policijske ure ni smelo zapustiti svojih domov, zaradi vojaških zapor je tudi omejeno gibanje preostalih dva milijona Palestincev na Zahodnem bregu. Palestinsko vodstvo je še obsodilo izraelske vdore na palestinska območja in jih označilo za "poskus sabotaže mirovnih prizadevanj".
Powell odločen, da Arafata ne bo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu
Ameriški državni sekretar Colin Powell vztraja pri odločitvi po izključitvi palestinskega voditelja Jaserja Arafata iz bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Dejal je, da je skušal Arafata v večkratnih pogovorih odvrniti od namere, da bo kandidiral na januarskih volitvah, vendar neuspešno. V zvezi z drugimi potencialnimi palestinskimi voditelji je Powell dodal, da je pač potrebno plačati ceno za neukrepanje proti terorizmu in proti reformam. Ameriški državni sekretar je napovedal, da se bo Busheva administracija v prihodnjih tednih in mesecih osredotočila na pospeševanje reform palestinskih institucij. Želimo si sodelovanja z odgovornimi voditelji v palestinskem gibanju in pripravljeni smo mobilizirati mednarodno skupnost, je še dodal Powell.
Namestnik ameriškega državnega sekretarja za Bližnji vzhod, William Burns, se bo po Powellovih besedah naslednji teden v Londonu sestal s predstavniki Združenih narodov, Evropske unije in z ruskimi predstavniki, z njimi pa naj bi preučil nadaljnje možnosti v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Diplomatski viri so sporočili, da bi se Burns potem lahko odpravil na Bližnji vzhod, kjer bi se sestal z izraelskimi in arabskimi voditelji.
Peres o Arafatu kot palestinskemu predsedniku
Izraelski zunanji minister Šimon Peres je v pogovoru za britanski BBC izrazil pripravljenost sprejeti Jaserja Arafata kot palestinskega predsednika, če se bo Arafat konkretno zavezal reformam, česar naj doslej ne bi delal. V zvezi s ponedeljkovim govorom ameriškega predsednika Georgea Busha, v katerem je predstavil novo ameriško politiko do Bližnjega vzhoda, pa je Peres ocenil, da "kot vsak predlog, vsebuje tveganje neuspeha, toda po drugi strani Palestinci ne morejo bežati pred reformami". Kot je še dejal, je bil po mnenju izraelske desnice Bushev govor "strateška poteza", medtem ko ga je levica označila za "taktično potezo".
"Strateško gledano, če desnica sprejme Busheve predloge, bo morala priznati dve državi. Gledano s tega stališča gre bolj za uravnotežen govor," je še dejal Peres. Bush je v ponedeljek med drugim poudaril, da bodo ZDA podprle ustanovitev začasne palestinske države šele takrat, ko bodo imeli Palestinci novo vodstvo, ki ni povezano z nasiljem, ob tem pa ni omenjal imen.
Palestinci odločno na poti reform, zavračajo Bushev načrt
Palestinski minister za lokalne skupnosti Saeb Erekat pa je sporočil, da so ameriški in evropski opazovalci sprejeli povabilo, naj spremljajo palestinske predsedniške in parlamentarne volitve, ki so predvidene za začetek leta 2003. Erekat upa, da bodo opazovalci čimprej prispeli na območje. Palestinski minister za delo Gasan al Hatib pa je ocenil, da bodo odločitve z vrha industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) glede vzpostavitve palestinske države okrepile položaj palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Negativni odzivi na Bushevo stališče bodo le okrepili njegov položaj na mednarodnem prizorišču, je menil Hatib. Palestinske oblasti so od voditeljev držav G-8 zahtevale tudi hitro uresničevanje načrtov za premirje in obnovitev mirovnih pogajanj z Izraelom, ki naj bi potekala na osnovi dosežkov mirovnih pogovorov iz Camp Davida, Pariza, Šarm el Šejka in Tabe.
Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat pa je na gospodarskem forumu v švicarski Crans-Montani zavrnil ameriški mirovni načrt, ki naj bi bil po njegovem mnenju bližje neuspehu kot uspehu. Po mnenju Šata je cilj Bushevega mirovnega načrta ukiniti možnost, da bi palestinsko ljudstvo lahko uresničevalo pravico do samoodločbe, tako z izbiro svojih predstavnikov kot s poskusom vzpostavitve miru z Izraelom.
Na vrhu G-8 o Bushevih predlogih
Po dvodnevnem vrhu v kanadskem Kananaskisu je kanadski premier Jean Chretien povedal, da so bili udeleženci vrha skupine G-8 na splošno zadovoljni s predlogi ameriškega predsednika Georgea Busha o Bližnjem vzhodu, vendar soglasja o vseh točkah njegove strategije ni bilo, je. Dejal je, da so zelo zadovoljni, da je Bush pripravil predlog, da pa gre za zelo zahtevno vprašanje. Chretien ni pojasnil, glede katerih vprašanj ni bilo soglasja.
Ruski predsednik Vladimir Putin pa je po vrhu G-8 zagotovil, da Bush ni rekel, da se mora palestinski vodja Jaser Arafat umakniti iz političnega življenja, temveč je kritiziral palestinske avtonomne oblasti. Predsedstvo palestinskih avtonomnih oblasti je na vrh G-8 sicer naslovilo poziv, naj takoj končajo izraelsko zasedbo palestinskih območij in nasilje ter pripravijo predlog za prekinitev ognja in pošljejo na palestinska območja mednarodne opazovalce.
Izrael je odpravil prepoved, ki je tujim novinarjem preprečevala dostop do večjih mest na Zahodnem bregu, ki so jih izraelske enote zasedle v preteklih desetih dneh. Zaprtih vojaških območij na Zahodnem bregu ni več, vanje pa lahko vstopi vsakdo s tujim potnim listom, torej tudi novinarji. Prepoved pa še vedno velja za palestinske in izraelske novinarje.
Medtem se je v Gazi na protestu proti izraelski zasedbi vzhodnega Jeruzalema pred 35 leti zbralo več sto pripadnikov skrajnih palestinskih organizacij. Približno pol ure trajajočega protestnega pohoda se je kljub hišnemu priporu udeležil tudi duhovni vodja radikalnega islamskega gibanja Hamas, šejk Ahmed Jasin. Ob tem je novinarjem povedal, da ne ve nič o tem, da bi bil zanj odrejen hišni pripor, iz varnostnih krogov pa se je izvedelo, da so Jasinu na prostost dovolili na prošnjo Hamasa.
Palestinski pogajalec neuspešen
Palestinski pogajalec Talal Sadr se ni mogel srečati z nobenim od petnajsterice, ki so se zatekli v poslopje glavnega sedeža palestinskih varnostnih sil v Hebronu. Poslopje oblegajo izraelske sile, ki grozijo, da ga bodo nasilno zasedle, če se Palestinci ne predajo.
Talal Sadr se namerava s skupino palestinskih pogajalcev v stavbo vrniti še enkrat. Izraelska vojska mogočen kompleks palestinskih varnostnih sil, kjer je več deset pisarn, oblega že od torka. Izraelska in palestinska stran sta stike navezali v noči na sredo, vendar sta jih v četrtek zvečer prekinili, ker Izrael ni želel dovoliti prisotnosti predstavnika Mednarodnega odbora Rdečega križa na pogajanjih za končanje obleganja.
Izraelska stran ne želi govoriti o številu Palestincev, ki so se zatekli v poslopje palestinskih varnostnih sil v Hebronu. Po poročanju izraelskega radia pa naj bi jih bilo od 15 do 20.
Izraelska vojska je medtem v operacijah na Zahodnem bregu danes aretirala 35 Palestincev, med njimi dva skrajneža. Izraelski vojaki in obmejna policija so ponoči v vaseh pri Jeruzalemu, Betlehemu in Hebronu aretirali šest Palestincev. Kot je sporočila vojska, aretirane sumijo terorističnih dejavnosti. Kot so sporočili očividci in palestinski varnostni viri, sta bila med današnjimi izraelskimi operacijami ranjena dva palestinska otroka.
Pripravlja Izrael akcijo proti Libanonu?
Namestnik izraelskega zunanjega ministra Michael Melchior pa je opozoril, da bo Izrael prisiljen posredovati v Libanonu, če bo tam še naprej središče napadov proiranskega gibanja Hezbolah na Izrael. Kot je povedal na Norveškem, gibanje Hezbolah vse od izraelskega umika leta 2000 v Libanonu vzpostavlja svoja oporišča. Melchior je še dodal, da je to tudi stališče izraelskega premiera Ariela Šarona.
