Irak bi po njegovem mnenju lahko razpadel v države, ki bi temeljile na šiitskem in sunitskem islamu in na kurdski etnični skupini. "Zavezani smo, da obdržimo enovit Irak in ne dovolimo, da razpade na tri dele, podobno kot je bilo to na Balkanu," je na televiziji CBS dejal Powell. Vojna ali mir sta odvisna od obnašanja Iraka glede mednarodnih inšpektorjev za nadzor nad iraškim orožjem za množično uničevanje, je še dejal Powell.
Po Powellovem mnenju bi morali mednarodnim inšpektorjem, ki uporabljajo zaupne podatke, pridobljene s strani ZDA, dati na voljo dovolj časa, da opravijo svoje delo. Če pa bi prišlo do vojne, bi ZDA in njihovi zavezniki prepričljivo zmagali, je prepričan ameriški državni sekretar, ki je v nedeljo nastopil v več pogovornih oddajah na ameriški televiziji.
Inšpektorji ZN so si sicer danes ogledali tri objekte, v katerih bi lahko Irak izdeloval orožje za množično uničevanje. Obiskali so obrat za prečiščevanje vode, osrednji laboratorij za zdravje in komisijo za zaščito rastlin. Ena skupina inšpektorjev se je napotila proti meji z Iranom, so sporočili predstavniki iraškega ministrstva za informiranje, vendar pa njihov cilj za zdaj ni znan.
Prvič od vrnitve inšpektorjev ZN za razorožitev v Irak 27. novembra so bile proti inšpektorjem s strani Iraka izrečene kritike. Direktor enega od šestih spornih iraških objektov, ki so jih inšpektorji obiskali v ponedeljek, Husein Mohamed je v pogovoru z novinarji dejal, da se strokovnjaki ZN obnašajo kot "tolpa". Po njegovih besedah je ekipa inšpektorjev "vdrla v njihov objekt na izzivalen način".
Diplomacija ne počiva
Arabski voditelji si medtem prizadevajo, da bi se izognili vojni med ZDA in Irakom, in razmišljajo o možnosti, da bi prisilili iraškega voditelja Sadama Huseina, naj odstopi in gre v izgnanstvo, so povedali diplomati v Amanu. Dejali so še, da se o tej ideji še niso zedinili in da bi bilo nesmiselno dati tako ponudbo Sadamu Huseinu, dokler ta ne začuti, da nima druge možnosti.
Nemški kancler Gerhard Schröder pa se je postavil za svojega zunanjega ministra Joschko Fischerja. Slednji za ponedeljkov Der Spiegel namreč ni izključil možnosti, da bi Nemčija v varnostnem svetu odobrila morebitno vojno proti Iraku, in s tem sprožil burne odzive. "Veliko hrupa za prazen nič," je med turnejo po Kitajski komentiral Schrőder in dodal, da je zunanji minister Fischer le ponovil stališče nemške vlade.
Rijad zavrnil privolitev v sodelovanje
Pomočnik savdskega obrambnega ministra Abdel Rahman ben Abdel Aziz je zanikal poročanje ameriškega časnika New York Times, po katerem naj bi Savdska Arabija ponudila ZDA, da jim bo v primeru vojne proti Iraku dala na voljo svoj zračni prostor ter pomemben operacijski center. Kot je dejal Aziz za savdski dnevnik Okaz, je "stališče kraljevine do tega vprašanja že od začetka jasno".
Savdska Arabija ni naklonjena uporabi svojih oporišč v morebitni vojni proti Iraku, po navedbah New York Timesa pa savdski voditelji sicer niso prevzeli nobene javne obveznosti glede uporabe ozemlja države s strani ZDA v morebitnem spopadu z Irakom, naj bi pa dali zagotovila zasebno in sicer na pritisk Washingtona.
Washington Post: Irak so oborožile ZDA
Ameriški časnik Washington Post v današnji izdaji piše, da so ZDA, danes smrtni sovražnik Iraka in najostrejši nasprotnik njegovega orožja za množično uničenje, v preteklosti odigrale ključno vlogo pri njegovem oboroževanju. Sklicujoč se na objavljene dokumente ameriške vlade, Washington Post piše, da so ZDA v obdobju od 1980 do 1988, pred iraškim napadom na Kuvajt, Irak oskrbovale z zaupnimi podatki in bombami, omogočile pa so mu tudi nabavo snovi, potrebnih za izdelavo kemičnega in biološkega orožja.
"Vladi Ronalda Reagana in Georgea Busha starejšega sta odobrili prodajo številnih predmetov, uporabnih tako v vojaške kot civilne namene, vključno s strupenimi kemikalijami in smrtonosnimi virusi, kot sta antraks in bubonska kuga, Iraku," piše Washington Post. To je bil čas, ko so ZDA pomagale Iraku v vojni proti Iranu, saj so ga videle kot dragocenega zaveznika v boju proti skrajnemu islamskemu režimu v Teheranu.
Rekordne cene nafte
Cena za sodček nafte je danes poskočila na 33,17 dolarja in se je od petka dvignila za 45 centov. Gre za najvišjo cene nafte po 1. decembru leta 2000. Po besedah enega izmed borznih posrednikov v New Yorku gre naraščanje cene nafte v zadnjih dveh tednih pripisati predvsem venezuelski stavki in znamenjem, da bodo ZDA za napad na Irak lahko uporabljale letalske baze v Savdski Arabiji.
