To je le nekaj pretresljivih ugotovitev, ki nam jih na 216 straneh postreže pred dnevi objavljeno skupno poročilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pregled zdravstva: Evropa 2018.
Kako dolgo bomo živeli?
Avtorji raziskave so izpostavili dva zaskrbljujoča trenda:
1. Pričakovana življenjska doba se daljša počasneje, kot se je. Od leta 2001 do 2011 se je podaljšala za dve do tri leta, od leta 2011 do 2016 pa za manj kot pol leta. Glavna razloga sta slabša uspešnost pri preprečevanju smrti zaradi kardiovaskularnih bolezni ter porast smrtnih primerov med starejšimi v zimskih mesecih.
2. Še vedno obstajajo velike razlike v pričakovani življenjski dobi ne le med moškimi in ženskami, temveč tudi med visoko in nizko izobraženimi. "Prebivalci EU z nizko izobrazbo lahko pričakujejo, da bodo živeli šest let manj kot tisti z visoko," so izpostavili. S čimer je povezano še eno zaskrbljujoče dejstvo: revni Evropejci imajo petkrat večjo možnost kot bogati, da bodo imeli težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe.
Očitno je Evropa zaspala na lovorikah, čeprav še vedno velja, da je pričakovana življenjska doba tu med najdaljšimi na svetu. A velja tudi, da v EU vsako leto prezgodaj umre 1,2 milijona ljudi. Prezgodaj, ker bi smrti lahko preprečili.
Kar 790 tisoč od teh smrti pripišejo nezdravemu življenjskemu slogu, torej kajenju, uživanju alkohola, nezdravi prehrani in pomanjkanju telesne dejavnosti, poudarjajo avtorji poročila in dodajajo, da je treba podvojiti prizadevanja za spodbujanje zdravega življenja.
Obenem avtorji poročila predlagajo odločnejše spopadanje z dezinformacijami o cepljenju, ki v zadnjih letih padajo na vse bolj plodna tla. Predvsem pa, so zapisali, je treba poskrbeti, da bo zdravstvena oskrba učinkovita in pravočasna.
Nezdrav življenjski slog – izzivi 1. Čeprav se odstotek kadilcev zmanjšuje, še vedno vsak dan kadi petina odraslih. 2. Poraba alkohola se je zmanjšala, a prekomerno pitje ostaja težava; tako med mladostniki kot med odraslimi. 40 odstotkov mladostnikov je poročalo, da so se v preteklem mesecu vsaj enkrat napili. 3. Eden od šestih odraslih v EU ima prekomerno telesno težo, razlike glede na socialni oziroma izobrazbeni status pa so tudi tu zelo velike. |
Ni vse slabo
V desetletju med letoma 2005 in 2015 se je kakovost oskrbe v primeru življenje ogrožajočih stanj močno izboljšala. Manj ljudi je umrlo takoj po sprejemu v bolnišnico zaradi infarkta kot po sprejemu v bolnišnico zaradi kapi. V prvem primeru se je delež smrti zmanjšal za 30, v drugem pa za 20 odstotkov. Vendar pa so razlike tako med državami kot med bolnišnicami še vedno velike.
Izjemen napredek je bil narejen tudi pri zgodnjem odkrivanju in zdravljenju raka, k temu pa so največ pripomogli presejalni programi, kakršni so v Sloveniji Dora, Svit in Zora. "Stopnja preživetja za določene vrste raka še nikoli ni bila višja," so poudarili, a takoj dodali, da je prostora za izboljšave še veliko.
Med tistimi državami, ki jih na tem področju čaka največ dela, izstopa Slovenija. 31,5 odstotka vseh smrti pri nas je posledica raka, kar nas umešča na neslavno prvo mesto med evropskimi državami. V Evropski uniji je rak "odgovoren" za četrtino smrti. Najmanjšo umrljivost zaradi raka beležijo Ciper, Finska, Malta, Španija in Švedska, najvišjo pa poleg Slovenije še Madžarska, Hrvaška, Slovaška in Poljska.
Leta 2015, na katerega se nanašajo podatki, je v EU rak zahteval več kot 1.320.000 življenj, bolj ogroženi pa so bili moški. Umrlo jih je 739.000 v primerjavi s 584.000 ženskami.
Duševno zdravje
V poročilo so posebno pozornost namenili duševnemu zdravju ter izzivom, povezanim z njegovim zagotavljanjem. Številke, najsi gre za število ljudi s težavami, za število umrlih ali za stroške, povezane s to problematiko, so šokantne.
Ocenjujejo, da se je leta 2016 kar 84 milijonov ljudi v EU soočalo z duševnimi motnjami. To je eden od šestih prebivalcev Unije. Leta 2015 so težavam z duševnim zdravjem in samomorom pripisali kar 84 tisoč smrti.
"Skupni stroški, povezani s slabim duševnim zdravjem, so ocenjeni na več kot štiri odstotke BDP oziroma na več kot 600 milijard evrov v 28 državah EU," so poudarili v poročilu. 190 milijard gre za zdravstveno oskrbo, 170 za storitve socialnega varstva, 240 milijard pa je posrednih stroškov, ki jih trg dela utrpi zaradi nižje zaposlenosti in manjše produktivnosti oseb z omenjenimi težavami.
Duševno zdravje je osrednjega pomena za dobrobit posameznika, medtem ko ga duševne motnje onemogočijo pri udejanjanju v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Nanje nihče ni imun, zboli lahko vsak, ne glede na spol ali starost.
Zato je tako pomembno zgodnje prepoznavanje težav, njihovo preprečevanje ter pomoč pri soočanju z njimi. Prav tako se je treba soočiti s še vedno močno prisotno stigmatizacijo, ki jih spremlja. Razlike med državami so pri tem zelo velike.
Družbeno in gospodarsko breme duševnih motenj je zelo veliko. Posledice duševnih bolezni namreč močno obremenjujejo družbene vire ter gospodarske, izobraževalne, socialne, zdravstvene, kazenske in sodne sisteme držav. Slabo duševno zdravje tako pomeni izgubo najmanj 34 odstotkov bruto domačega proizvoda, po nekaterih ocenah pa še več. (Vir: Ministrstvo za zdravje) |
V Sloveniji je še vedno zelo izstopajoče vprašanje samomorov. Z 20 uspelimi samomori na 100.000 ljudi v letu 2015, kar je dvakrat več od evropskega povprečja, je pri vrhu žalostne lestvice. Največ samomorov sicer zabeležijo v Litvi.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.