Oblečena je bila v olivno zeleno uniformo. V roki je imela pištolo, na ramenih pa grb fašistične Neodvisne države Hrvaške. V gozdu blizu ameriškega mesta Cleveland je sredi sedemdesetih let skupaj s prijateljico vadila streljanje. Takrat 25-letna Zdravka Bušić je bila članica hrvaškega ljudskega upora – organizacije, ki jo je po drugi svetovni vojni ustanovil general Vjekoslav Maks Luburić, ustaški poveljnik, znan kot upravnik taborišča Jasenovac, kjer so bili storjeni zločini nad balkanskimi Judi, Srbi in drugimi nasprotniki fašističnega režima, piše novinar Avdo Avdić za portal Žurnal.
20 let pozneje je deklica iz taborišča postala ena najpomembnejših vezi v hrvaški zunanji politiki. Zdravka Bušić je danes državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške in tesna sodelavka hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović.
"Fotografiral sem jo s prijateljico. Želela je pokazati, kako se pripravlja na akcijo," je za Žurnal povedal hrvaški novinar Nikola Majstrović, ki živi in dela na Švedskem. Majstrović je desetletja pisal knjige in snemal filme o hrvaških migracijah po svetu. Dokazoval je umore, objavljal fotografije in številne dokumente.
"Veliko časa je minilo. Zdi se, da je bilo to leta 1975 ali 1976. Švedska nacionalna televizija me je nato angažirala, da sem posnel dokumentarni film o hrvaški migraciji z naslovom: Hrvati: teroristi ali borci za svobodo," se spominja Majstrović.
V ameriški zvezni državi Ohio je v teh letih živela Zdravka Bušić. Njen brat Zvonko Bušić in njen mož Vinko Logarušič sta bila že dobro znana aktivista in člana skupine Hrvaškega ljudskega upora, ki jo je ustanovil ustaški poveljnik iz Jasenovca Maks Luburić.
"V Clevelandu je bila večja skupnost hrvaških priseljencev. Spominjam se Zdravke Bušić. Ona in njena prijateljica sta si nadeli uniforme in šli smo v gozd, da bi v objektiv ujeli njuno vojaško usposabljanje," pripoveduje Majstrović.
10. septembra 1976 je Zvonko Bušić skupaj z drugimi člani ustaške teroristične združbe Hrvaški ljudski upor ugrabil potniško letalo, ki je bilo na poti iz New Yorka v Chicago. Po zasilnem pristanku v Montrealu je Bušić ameriške oblasti obvestil, da je nastavil bombo na železniški postaji v New Yorku. Newyorški policist Brian Murray je bil ubit med deaktiviranjem bombe. Leto pozneje je ameriško sodišče Bušića zaradi terorističnega napada obsodilo na dosmrtni zapor.
Današnja državna sekretarka Zdravka Bušić je bila v tistih letih že pripadnica iste teroristične celice, o čemer pričajo fotografije, ki jih je sredi sedemdesetih let v Clevelandu posnel Nikola Majstrović.
Bušićeva se je nato poročila z aktivistom Vinkom Logarušićem. "Kmalu po prihodu Zdravke v Cleveland sta se z Vinkom spoznala in zaljubila. Poročila sta se leta 1971. Zdravka ga je ves čas spodbujala, Vinko pa je mladim hrvaškim aktivistom zagotavljal izobraževanje," je med drugim zapisano na ustaški spletni strani resistas.com.
Potem ko je bil Zvonko Bušić obsojen na dosmrtni zapor, so se ameriške oblasti lotile še Zdravkinega moža Vinka. V primeru, imenovanem Hrvaška šestica, je ameriška policija leta 1982 aretirala Logarušića in pet drugih pripadnikov hrvaškega nacionalnega upora. Obsodili so ga na 20 let zapora.
"Šestim hrvaškim nacionalistom, obsojenim na Manhattnu zaradi zveznih obtožb o umoru, požigu in izsiljevanju, je bilo izrečenih 20 do 40 let zapora. Šest mož za neodvisnost Hrvaške od Jugoslavije je bilo obsojeno 15. maja po trimesečnem sojenju. Sodnica Constance Baker Motley jih je označila za politične teroriste," je New York Times poročal v svoji številki 4. julija 1982.
V besedilu je bilo navedeno, da sta tožilca Stuart J Baskin in Paul L Shechtman navedla, da je ta primer, v katerem je bil Vinko Logarušić obsojen, "eden redkih primerov, v katerih so bili ključni udeleženci teroristične skupine učinkovito identificirani in preganjani." V obtožnici naj bi bila ta skupina odgovorna za dva umora, deset poskusov umorov in najmanj deset bombnih napadov in poskusov bombnih napadov.
Svetovalka Tuđmana, evropska poslanka in tesna sodelavka hrvaške predsednice
Zdravka Bušić je takoj po vrnitvi na Hrvaško postala svetovalka Franja Tuđmana in pozneje šefa urada prvega predsednika Hrvaške. Tam je ostala do leta 1995, nato pa postala poslanka. Svojo funkcijo je opravljala do leta 2003. Deset let pozneje je Bušićeva postala hrvaška poslanka v Evropskem parlamentu.
Danes je državna sekretarka Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške in ena prvih sodelavk sedanje hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović. Bila je del hrvaške delegacije, ki je leta 2017 obiskala Rusijo.
Hrvaški novinar Željko Peratović je hrvaški vrh že večkrat zaprosil za izjavo glede preteklosti Zdravke Bušić. Nikoli ni prejel odgovora.
KOMENTARJI (396)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.