39-letni zdravnik Sheik Umar Khan je v Sierri Leone veljal za heroja. Vodil je boj proti eboli in pomagal več kot 100 bolnikom. Pred slabim tednom dni pa se je razvedelo, da ima ebolo tudi sam, zaradi nje pa je včeraj tudi umrl. Zaradi ebole je v zadnjem času sicer umrlo več zdravstvenih delavcev, ki so pomagali prebivalcem, a smrt 39-letnega zdravnika je za Sierro Leone še posebej velik udarec. Zdravnik Brima Kargbo je pojasnil, da je bil Khan edini strokovnjak za nalezljive hemoragične vročice v državi.

Izbruh ebole, ki se je začel februarja, je doslej v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone zahteval 672 življenj. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pravi, da gre za najhujšo epidemijo od prvega izbruha leta 1976 na ozemlju sedanje Demokratične republike Kongo.

Ukrepe sprejemajo tudi na drugih kontinentih

Ebola očitno vedno večjo zaskrbljenost sproža tudi izven Afrike, saj je nanjo danes opozoril britanski zunanji minister Philip Hammond, ki je tudi sklical posebni medministrski krizni sestanek na to temo. Sicer se po njegovih besedah doslej v tujini z ebolo ni okužil noben Britanec, prav tako pa so dokaj prepričani, da primerov virusa ni na Otoku.

Za prepoznavanje znakov bolezni so v Veliki Britaniji že izobrazili osebje na mejah in letališčih, pripravili pa bodo tudi ukrepe tako za domača tla, kot za diplomatska predstavništva v tujini.

Evropska unija je medtem danes napovedala, da bo za boj proti eboli namenila dva milijona evrov več, kot je bilo sprva načrtovano, s čimer bo pomoč znašala 3,9 milijona evrov. EU je sicer v primeru izbruha virusa ebole v državah članicah ustrezno opremljena in pripravljena.

EU ima med drugim vzpostavljen alarmni sistem za zaznavanje izbruha kakršne koli resne bolezni in vse članice imajo specializirane bolnišnice ter predviden režim zdravniške obravnave, ki mu morajo slediti.

Zaskrbljenost so medtem izrazili tudi v Aziji. V Hong Kongu so tako napovedali, da bodo uvedli karanteno za posamezne primere, čeprav je ena ženska, ki je priletela iz Afrike z možnimi simptomi, bila pri testiranja negativna.

Večje nevarnosti epidemije ni, previdnost v regijah, kjer se širi bolezen pa ne bo odveč

Epidemiologinja Tatjana Frelih z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje, da je strah pred morebitnim izbruhom pandemije ob večanju števila mrtvih zaradi ebole v državah zahodne Afrike odveč. Zaradi načina širjenja te bolezni pandemija ni verjetna, se bo pa morda pojavil kak primer tudi izven držav žarišča.

"Ni nobene možnosti, da bi prišlo do take pandemije, kot jih poznamo pri gripi. Je pa verjetno, da se bo kak sporadičen primer pojavil v kaki drugi afriški državi, kot zdaj v Nigeriji, ali kje izven Afrike," pravi Frelihova. Virus ebole se namreč ne širi tako enostavno kot virus gripe, dodaja.

Tistim, ki nameravajo letovati v severnoafriških sredozemskih državah, po zagotovilih Frelihove ni treba pretirano skrbeti. "Če potujemo v države, kjer je trenutno žarišče izbruha ebole, pa je previdnost gotovo na mestu. A predvsem tesni stiki, pri katerih pride do stika s telesnimi izločki bolnika, so tisti, pri katerih pride do okužbe. Naključni, poslovni stiki naj ne bi predstavljali silnega tveganja za okužbo," pojasnjuje epidemiologinja.

Je pa vendarle treba spoštovati splošne higienske ukrepe, treba se je izogibati stikom z divjimi živalmi, predvsem primati, ter ne uživati mesa teh živali, opozarja. Če ni tesnih stikov z lokalnim prebivalstvom, predvsem z bolnimi, potem je zaskrbljenost odveč.

Ebola je ena od hemoragičnih mrzlic, to je nalezljiva bolezen, ki ima visoko stopnjo smrtnosti, tudi do 60 odstotkov, pravi Frelihova. Povzroča jo virus, njegov rezervoar pa so divje živali. Kako je virus prvič preskočil z živali na človeka, še ni povsem raziskano, predvidevajo pa, da z uživanjem mesa divjih živali.

Po okužbi z virusom ebole mine osem do desetdnevna inkubacijska doba, po kateri se začnejo bolezenski znaki. Pojavi se visoka vročina, slabo splošno počutje, lahko tudi bolečine v mišicah, glavobol, bruhanje ali driska. Pri težkih oblikah bolezni takoj odpovedo nekateri organi, na primer jetra, ledvice ali centralni živčni sistem, pojavi se šok, ki se konča s smrtjo bolnika.

Frelihova poudarja, da je za okužbo z ebolo potreben res tesen stik z obolelim, z njegovo krvjo, urinom, semensko tekočino ali materinim mlekom. V zdravstvenih ustanovah pa je okužba pogosto posledica rokovanja z okuženimi iglami ali drugimi predmeti.

Zdravila za ebolo ni, zdravniki zdravijo le simptome bolezni, torej nadomeščajo izgubljeno tekočino in vzdržujejo življenjske funkcije. Prav tako za ebolo ni cepiva, še pojasnjuje epidemiologinja.