Potem ko so ZDA preteklo soboto v Varnostnem svetu Združenih narodov vložile veto na resolucijo o Bližnjem vzhodu, so arabske države ubrale znano in že večkrat prehojeno pot sklica izredne seje Generalne skupščine ZN na kateri so sprejeli resolucijo v dveh delih, ki pa nima obvezujočega značaja po mednarodnem pravu in služi le kot poudarjanje znanega dejstva, da večina članic ZN nasprotuje izraelskemu nasilju nad Palestinci.
Generalna skupščina je na izredni seji sprejela resolucijo, ki v prvem delu govori o podpori ustanovitvi mednarodne opazovalne misije, uresničevanju Mitchellovega poročila ter o podpori palestinskim avtonomnim oblastem Jaserja Arafata, kot nepogrešljivi strani pri iskanju miru. V drugem delu pa poudarja zaščito civilistov med vojno in si želi pojasnila glede pravnega statusa izraelskih naselbin na palestinskih ozemljih.
Izredno sejo Generalne skupščine sta zahtevala Egipt, kot predsedujoči arabski skupini držav in v imenu Arabske lige, ter Južnoafriška republika, kot predsedujoča Gibanju neuvrščenih. Omenjene države so še posebej jezne na ameriški veto in trmoglavost izraelskih oblasti, ter poskuse izključitve Arafata iz mirovnega procesa. Egiptovski veleposlanik pri ZN Ahmed Abul Geit je ob zavedanju, da resolucija GS nima takšne teže kot resolucija VS, dejal, da je namen izredne seje in resolucije pokazati svetu kako velika je svetovna podpora resoluciji, na katero so ZDA vložile veto.
Resolucija v VS bi obsodila nasilje nad Palestinci in Izraelci, zahtevala konec 15-mesečnega nasilja in ustanovila opazovalno misijo. Prav opazovalna misija pa je bila glavni razlog, da so ZDA vložile veto. Izrael namreč vztrajno nasprotuje mednarodnim opazovalcem. Ameriški veleposlanik pri OZN John Negroponte je sicer pojasnil, da je vložil veto, ker je bila resolucija namenjena politični osamitvi Izraela in ni omenjala terorističnih napadov na izraelske civiliste.
