'Zelena' Evropa

Članice EU so podprle zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za petino do leta 2020, saj so se strinjale, da mora Evropa na tem področju odigrati pionirsko vlogo, niso pa še dosegle končnega dogovora o obnovljivih virih energije, je po več urah razprave v Bruslju povedala predsedujoča, nemška kanclerka Angela Merkel. Potrdila je zbliževanje stališč med državami, a hkrati poudarila, da je nadaljnja razprava še potrebna. "Imam upanje," je dejala in ponovila stališče, da jedrska energije ostaja ločena od obnovljivih virov energije.

Članice imajo tudi možnost, da določijo nacionalne cilje za vsak posamezen sektor obnovljivih energij, je zapisano v predlogu sklepa, v katerem naj bi še poudarli, da je "izredno pomembno poslati jasen signal industriji". Pomen zavezujočih ciljev za razvoj novih tehnologij so zadnje dni v Bruslju poudarjali številni politiki, med prvimi pa nemška kanclerka Merklova.

Evropski svet naj bi nadalje izpostavil, da energetska mešanica posamezne članice ostaja v njenih rokah, vsaka država pa se mora sama odločiti, ali bo uporabljala jedrsko energijo. Predvsem Francija vse čas opozarja na povezavo med jedrsko energijo in nizkimi izpusti toplogrednih plinov.

Slovenija je zavezujoče cilje glede obnovljivih virov podprla, saj jih, kot je po navedbah diplomatskih virov na srečanju dejal premier Janez Janša, razume kot spodbudo za razvoj in inovacije. Obenem Janša verjame, da bo Slovenija sposobna doseči cilj, čeprav je trenutno šele na pol poti.

Zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov "realno gledano najbrž ne bo mogoče doseči" brez upoštevanja deleža, ki ga daje jedrska energija, je po vrhu EU Janša. To spoznanje je kljub zelo različnim stališčem članic tudi vključeno v same sklepe vrha in Slovenija je s tem zadovoljna, saj je jedrska energija zanjo pomemben delež energetske bilance, prav tako pa ni izključeno, da bo Slovenija gradila drugi blok jedrske elektrarne, je poudaril. "O tem bomo odločali po letu 2011 ali 2012, ko bo treba vprašanja, vezana na zadostno energetsko oskrbo države zapreti," je dejal.

Slovenija bo iskala kompromise o energetiki

Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs je po pogovorih z gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom v Ljubljani dejal, da bo morala Slovenija v času svojega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 nositi glavno breme za iskanje kompromisov med članicami povezave o ureditvi notranjega trga EU na področju energetike, spodbujanju energetskih raziskav in porazdelitvi bremen za doseganje 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v proizvodnji energije v uniji.

Energetika bo prioriteta slovenskega predsedovanja EU, je ob tem dejal Vizjak ter izrazil podporo načrtom Bruslja, ki se zavzema za nadaljnjo liberalizacijo energetskih trgov v EU in lastniško ločevanje aktivnosti distribucije in prenosa energije od njene proizvodnje.