Članice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so v soboto na svojem letnem srečanju v Washingtonu dokončno odprle pot za odpis 40 milijard dolarjev, ki jih 18 najrevnejših držav sveta dolguje mednarodnim finančnim institucijam. "Gre za preboj, na katerega smo lahko ponosni," je po seji vodilnega organa IMF povedal britanski finančni minister Gordon Brown.
Predstavniki sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8) so se že v začetku julija na srečanju v škotskem Gleneaglesu dogovorili za celotni odpis dolgov, ki jih najrevnejše države dolgujejo IMF, Svetovni banki in afriški banki za razvoj. Predlog je na svojem letnem zasedanju ta konec tedna podprl tudi Mednarodni denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada, vodilni organ IMF.
Britanski finančni minister Brown je zagotovil, da so dosegli dogovor glede vseh elementov sporazuma, kar pomeni, da se je "zgodovinski proces celotnega odpisa dolgov, ki se je začel pred leti, končal". Brown je ob tem dodal, da se bo 24 članov izvršilnega odbora IMF kmalu sestalo in potrdilo sprejeto odločitev.
Tudi Svetovna banka podprla odpis dolga
Letno srečanje IMF in Svetovne banke v Washingtonu se je danes zaključilo. Sporazum je podprla tudi Svetovna banka, največja posojilodajalka ravnim državam. Vodilni organ banke je tako sledil odločitvi IMF.
Vodilni organ IMF je sporazum potrdil dan po tem, ko so zunanji ministri in guvernerji centralnih bank sedmerice najbogatejših držav iz skupine G-8 po petkovem sestanku podali izjavo z obljubo, da bodo zagotovili popolno financiranje vrha G-8 v Gleneaglesu, kjer so se skupaj z Rusijo dogovorili o črtanju 40 milijard dolarjev dolgov 18 revnim državam.
Banke bodo ta sredstva porabile za nova posojila in zagotovitev drugih oblik pomoči. Odpis dolgov je namreč vzbujal skrb, da bi lahko bilo financiranje teh oblik močno prizadeto, če odpisanih sredstev ne bi nadomestile bogate države.
Slovenija podpira odpis dolgov
Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je na zasedanju poudaril, da Slovenija podpira odpisovanje dolgov do mednarodnih finančnih ustanov najrevnejšim državam na svetu, vendar pa prav tako podpira stališče manjših evropskih držav, da se breme tega odpisovanja pravično razdeli.
Bajuk, ki se je udeleževal pogovorov v okviru Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC), je med drugim dejal, da se je Slovenija v okviru EU zavezala, da bo do leta 2010 za uradno razvojno pomoč namenila 0,16 odstotka BDP, in bo to tudi izpolnila. Na bilateralnih srečanjih Bajuka in visokih predstavnikov obeh finančnih ustanov je minister opazil, da vlada precejšnje zanimanje glede slovenskega napredka pri uresničevanju politik za prevzem valute evro. Bajuk je dejal, da jim je sporočil, da vlada ne pričakuje nobenih težav in bo dosegla cilje.
Nafta ogroža slovensko gospodarsko rast
IMF je Sloveniji v svojem zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih izgledih napovedal malce nižjo letošnjo gospodarsko rast (3,9 odstotka), kot jo je dosegla lani, ko je znašala 4,6 odstotka. Bajuk je povedal, da so številke strokovnjakov IMF skoraj povsem podobne ocenam domačih strokovnjakov in zaradi tega izrazil zadovoljstvo. Kot glavno nevarnost slovenski gospodarski rasti pa je izpostavil cene nafte. "To je povsem nepredvidljivo in sedaj moramo videti, kakšne posledice bo pustil ta zadnji ameriški orkan. Cene nafte so pomembne za gospodarsko rast na svetovni ravni," je dejal Bajuk.
Slovenski finančni minister je razložil, da je vlada glede blažitve vpliva visokih cen nafte doslej posegala zgolj po instrumentu njegovega predhodnika Dušana Mramorja, tj. nižanje trošarin za omilitev vpliva cen na inflacijo. "Po domače povedano, smo to sedaj že pokurili in smo povsem v rokah trga," je dejal Bajuk, ki pa vseeno pričakuje, da se bodo cene nafte v naslednjih dneh znižale. Minister meni, da gre za dolgoročne probleme, ki se jih bo potrebno resno lotiti, med drugim tudi problema varčevanja.
