Prizadevanja za pomiritev med Korejama so se okrepila po zgodovinskem srečanju južnokorejskega in severnokorejskega voditelja, Kim Dae-junga in Kim Jong Ila, leta 2000. Po vrhu si je južnokorejski predsednik za to prislužil tudi Nobelovo nagrado za mir. Napori za spravo pa so se upočasnili po izbruhu severnokorejske jedrske krize oktobra lani, ko je Pjongjang priznal, da je razvijal jedrski program in s tem kršil sporazum z ZDA iz leta 1994. Washington in njegovi zavezniki so zaradi tega začasno ustavili dobavo nafte Severni Koreji, ki pa je v odgovor izgnala inšpektorje Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ter odstopila od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT).
Napetosti med Pjongjangom in Washingtonom ni konec
Severna Koreja je v ponedeljek tudi prvič javno priznala, da se skuša opremiti z jedrskim orožjem. Pjongjang želi na ta način zmanjšati količine konvencionalnega orožja, prihranjena sredstva pa naj bi uporabili za "razvoj industrije in izboljšanje življenja državljanov".
ZDA pa zagovarjajo stališče, da je udeležba Južne Koreje in Japonske nujno potrebna na pogovorih za končanje severnokorejskega jedrskega spora. Zadnjič to stališče predstavili v petek ob koncu dvodnevnih pogovorov diplomatov ZDA, Japonske in Južne Koreje v Seulu, ki so se obenem zavzeli, da si bodo prizadevali za dosego mirne rešitve krize. Ameriško delegacijo je vodil namestnik ameriškega državnega sekretarja za Daljni vzhod in Pacifik James Kelly. Tri države so se na pogovorih o Severni Koreji sestale že aprila v Pekingu.
