Želijo se priključiti k Avstriji

Italijanska vasica San Pietro di Cadore, nezadovoljna zaradi premalo pozornosti in denarja, ki ju je deležna iz Rima, je prestolnico razburila s svojo zahtevo, da se priključi k italijanski severni sosedi Avstriji. Njihove težave pa bi lahko rešili, če bi območje postalo avstrijska enklava, so prepričani prebivalci.

Kot je dejal župan vasice Silvano Ponti Scala, če bi bilo po njegovem, bi 1800 prebivalcev, slikovito rečeno, pripravilo kovčke in odšlo v Avstrijo, čeprav jih s to državo ne vežejo skupne meje, pa tudi ne jezik in ne zgodovina. "San Pietro di Cadore ne meji z nobeno avtonomno pokrajino, zato so se ljudje domislili, da bi se priključili k Avstriji, ki leži severno od nas in ki bi nas gotovo toplo sprejela in bolje skrbela za nas," je povedal Scala.

"Kot župan sem prisegel zvestobo italijanski ustavi in zato ne morem javno podpirati nobenega gibanja za odcepitev, vendar sem svojim krajanom dal jasno vedeti, da če se želijo priključiti Avstriji, jih pri tem nikakor ne bom oviral," je povedal župan. Kljub temu je ovir veliko. Prva je že geografska lega. San Pietro di Cadore namreč od Avstrije ločuje 60 kilometrov gorskega terena.

Težnje za odcepitev v tej pokrajini niso nič novega, vendar je pogumna zahteva vasice nekaj posebnega, saj s svojo potencialno bodočo domovino nima nikakršnih vezi. Edina povezava vasice San Pietro di Cadore, ki je del regije Veneto, z Avstrijo sega v 19. stoletje, ko je Veneto spadal pod Habsburško monarhijo.

Naslednji problem je, da se v vasici ne govori nemško. "To je še najmanjša težava, ki jo imamo," je dejal župan. Ljudje imajo dovolj, hočejo se odcepiti ne le od Veneta, ampak od Italije nasploh, je pojasnil Scala in dodal, da so oblasti v daljnem Rimu na njihovo revno skupnost čisto pozabile. "Pritožbe mojih krajanov so popolnoma utemeljene, saj so gorske vasice v Italiji prepuščene samim sebi," je potožil župan.

San Pietro je slikovita vasica, ugnezdena na pobočjih ozke doline pokrajine Belluno, vendar je edino, kar si lahko tukaj ogledate, lokalna taverna, saj je infrastruktura že močno načeta, v vasi pa ni več dela, se pritožujejo krajani. Scala je prepričan, da je za nastale razmere kriv Rim, saj z davki na severu podpira slabše razviti jug.

V uspeh podviga dvomijo tako sosednje vasi kot lokalni politiki, tudi sam Scala pa priznava, da ima pobuda le malo možnosti za uresničitev. Vse skupaj je bilo mišljeno kot sporočilo Rimu, naj izboljša naš položaj, vendar nam Rim žal ne želi prisluhniti, je dodal.

V Avstriji je primer medijsko zelo odmeval in je zaposlil tudi strokovnjake za ustavo. Profesor Bernd-Christian Funk z dunajske univerze je pojasnil, da bi bil ta "hipotetični" primer teoretično izvedljiv, če bi Avstrija podpisala mednarodnopravni sporazum z Italijo in prilagodila avstrijsko ustavo. Po njegovem mnenju bi bila problematična le Avstrijska državna pogodba iz leta 1955, ki določa, da so avstrijske meje, določene pred letom 1938, fiksne.