ZDA za preiskavo nasilja v Kirgiziji

Združeni narodi so v petek pozvali k zbiranju 71 milijonov dolarjev (58 milijonov evrov) nujne pomoči za Kirgizijo, kjer je moralo zaradi medetničnega nasilja v zadnjih dneh z domov zbežati več kot 400.000 ljudi. Kot je v New Yorku poudaril generalni sekretar organizacije Ban Ki Mun, bi ta denar zadostoval za pomoč več kot milijonu ljudi.

Z zbranimi sredstvi naj bi pomagali tako beguncem in notranje razseljenim osebam kot tudi tistim, ki jih je kriza v Kirgiziji prizadela na druge načine. Po besedah generalnega sekretarja ZN je zaradi konflikta na jugu Kirgizistana notranje razseljenih okoli 300.000 ljudi, 100.000 pa jih je pobegnilo v sosednji Uzbekistan, kjer so jih okoli 80.000 namestili v begunska taborišča.

Ban se je o zbiranju pomoči že pogovarjal z nekaterimi državami, uradno pa naj bi poziv za pomoč prebivalcem te srednjeazijske države objavili v začetku prihodnjega tedna.

Generalni sekretar ZN je še povedal, da v nekaterih delih Kirgizije zaradi plenjenj in omejitev gibanja že vlada pomanjkanje hrane, vode in elektrike, bolnišnicam pa zmanjkuje zdravil. "Šokiran sem nad obsegom nasilja in zgrožen nad številom mrtvih in ranjenih, spolnim nasiljem, plenjenjem in uničenjem," pa je dejal koordinator nujne pomoči ZN John Holmes in poudaril, da v Kirgiziji nujno potrebujejo pomoč.

ZDA obljubile povečanje pomoči

V Kirgiziji se je posebni odposlanec ameriške zunanje ministrice Robert Blake, ki je po srečanju z začasno kirgiško premierko Rozo Otunbajevo pozval k neodvisni mednarodni preiskavi o nasilju na jugu Kirgizistana. Blake je danes poudaril, da bi morala preiskavo izvesti verodostojna mednarodna organizacija. Poleg tega je dejal, da ZDA sodelujejo s kirgizistansko vlado glede varnega vračanja beguncev domov. Napovedal je tudi, da bodo ZDA pomoč žrtvam etničnega nasilja povečale s prvotnih 5 na 32 milijonov dolarjev.

Preiskavo o vzrokih, ki so vodili v izbruh nasilja med Uzbeki in Kirgizi, v katerem je umrlo okoli 200 ljudi, je napovedala tudi Otunbajeva, ki je tudi poudarila, da bi morali izvesti tudi vzporedno, mednarodno preiskavo, ki bi pomagala preprečiti podobno nasilje v prihodnosti, hkrati pa bi omogočila varno vrnitev beguncev in razseljenih. Okoli 400.000 ljudi je zaradi nasilja zapustilo svoje domove, med njimi jih je okoli 100.000 zbežalo v sosednji Uzbekistan.

Sodelovali tudi vojaki?

Hkrati pa se je v javnosti pojavil amaterski videoposnetek neoboroženih Uzbekov, ki so se zbirali v uzbeškem naselju Baraz-Korgon, da bi kraj ubranili pred napadi. Avtor posnetka je vodja organizacije za človekove pravice Azimzhan Askarov, ki je poudaril, da je bila v nasilje vpletena tudi vojska. Kirgizistanske oblasti so ga že prijele in obtožile, da s posnetkom vzpodbuja etnično nasilje. Na videoposnetku, posnetem 13. junija, se možje zbirajo pred prihodom napadalcev, oboroženi pa so le s palicami in kamenjem, ko se na posnetku zaslišijo streli iz orožja in se v ozadju pojavi dim.

Kirgizistanski varuh človekovih pravic Tursunbek Akun je medtem že poudaril, da bo bile obtožbe zoper Askarova izmišljene, aktivisti pa so se zbrali pred uradom ZN v Biškeku in pozivali k njegovi izpustitvi.