'Želimo živeti v strpni, odprti in uspešni družbi'

V Celovcu so se s slovesno sejo v deželnem zboru avstrijske Koroške začele osrednje slovesnosti ob 90. obletnici koroškega plebiscita. 10. oktobra 1920 se je večina prebivalcev Celovške doline odločila za Avstrijo, na severni strani Karavank pa je ostal lep delež slovenskega naroda.
Po slavnostni seji so se v veliki dvorani grbov v deželnem zboru popoldan začele slovesnosti, na katerih je v imenu slovenske manjšine spregovoril tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.

Na slovesnosti so se med drugim zbrali najvišji predstavniki dežele avstrijske Koroške, med njimi deželni glavar Gerhard Dörfler, avstrijski politiki, diplomatski predstavniki in predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske Krajine (FJK) Renzo Tondo.

Inzko je v svojem zelo osebnem, poetičnem pa tudi kritičnem govoru, s katerim je ob koncu požel velik aplavz, uvodoma izpostavil pomen obreda ustoličenja karantanskih knezov, spregovoril pa seveda tudi o plebiscitu leta 1920 in ob tem omenil navedbe zgodovinarja Martina Wutteja, da je 12.000 nemško govorečih koroških volivcev in 10.000 slovensko govorečih volivcev glasovalo za Avstrijo.

"Brez glasov koroških Slovencev tako južna Koroška ne bi ostala v Avstriji," je v nemščini dejal Inzko, ki je tudi orisal osebno zgodovino nekaterih koroških Slovencev in svoje družine po plebiscitu, vključno s krivicami, ki so se jim pripetile zaradi pokončne slovenske drže.

Inzko se je dotaknil tudi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov in poudaril, da je pomembna predvsem sprememba ozračja. "Želimo živeti v strpni, odprti in uspešni družbi, kjer ima človek z dvema ali več jeziki večje možnosti in se lažje uveljavi v globaliziranem svetu. "Zaradi tega sem doslej komajda spregovoril o krajevnih napisih, več o splošni klimi, ker v dobrem ozračju pridejo krajevni napisi sami po sebi," je dejal Inzko.

Podoba avstrijske Koroške čez 10 let

Ob koncu govora je Inzko še orisal skorajda idilično podobo avstrijske Koroške čez 10 let, ob 100. obletnici koroškega plebiscita. "Slovenija bo že štela med stare članice EU, Karavanke bodo postale še nižje, meje ne bodo izginile, a Slovenija in Koroška bosta skupaj s Furlanijo najtesneje sodelovali ... Družine koroških Slovencev bodo še manjše, a bolj spoštovane ... Prijave k slovenskemu pouku, ki so v času mojega otroška znašale 14 odstotkov, bodo šle v smeri 80 odstotkov, dvojezični vrtci bodo po vsej avstrijski Koroški ..."

"Drugi deželni jezik bo običajen in samoumeven. Ne bo več nobenih bojazni in krajevni napisi bodo zanimali samo še turiste in eventualno zgodovinarje. Nad njimi ne bo tančice hladu," je še dejal novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.

"Koroška ne bo več znana po svoji obrambni drži, pač pa po svoji uspešni, strpni, odprti, večjezični in strateško naprej usmerjeni družbi ... Kvaliteta bo naša identiteta. Noben talent ne bo ostal neodkrit, podpirali bomo vse potenciale in zaklade," je še dejal Inzko, ki avstrijsko Koroško čez desetletje vidi tudi kot "deželo bratov", brez strahov in enotno v glavah in srcih, Korošce in Korošice pa kot spokojne, suverene in sodobne ljudi.

"Predvsem pa bomo 2020 resnično skupaj proslavljali. Skupaj smo glasovali leta 1920, skupaj želimo proslavljali 2020," je še dejal Inzko, ki je v slovenščini prebral misli pedagoga in pisatelja z Obirskega Valentina Polanška.