Zemlja bo zastrupljena še nekaj mesecev, mogoče celo več let

Od razlitja strupene rdeče gošče v madžarski tovarni aluminija MAL kakšnih 160 kilometrov jugozahodno od prestolnice v bližini mesta Ajka sta minila že dobra dva tedna, a so ljudje glede vračanja v tamkajšnje vasi še vedno zaskrbljeni. Madžarski parlament je na predlog vlade celo skoraj enoglasno potrdil podaljšanje izrednih razmer za prizadeta območja vse do 31. decembra.

Zakaj? Kot pojasnjujejo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), so posledice takšne katastrofe za okolje dolge in hude. Ne onesnažijo namreč samo vode, ampak tudi zemljo in zrak. “Kolikor se spoznam na obnašanje kemikalij v okolju, lahko kovine ostanejo v zemlji več mesecev, morda tudi let, polifluorirani ogljiki (te so tudi našli v analizah gošče, op. a.) tudi več desetletij,” nam je povedala vodja oddelka za toksikologijo na Inštitutu za varovanje zdravja Lucija Perharič. Zemlja zato prav gotovo nekaj časa ne bo primerna za gojenje hrane in krme, je še dodala.

Kako nevarno pa bi bilo uživati v takšni zemlji pridelano hrano? “Nevarni učinki kemikalij so odvisni od prejetega odmerka, ne glede na to, ali jih zaužijemo s hrano, vodo ali vdihanim zrakom ali pa s prehajanjem skozi kožo,” je pojasnila Perharičeva in nadaljevala: “Poleg odmerka je učinek odvisen še od genetske občutljivosti posameznika, starosti (otroci in starejši navadno bolj občutljivi), spola, velikosti organizma, posebnih fizioloških obdobij, kot sta nosečnost ali dojenje, sočasnih bolezni, izpostavljenosti drugim kemikalijam, zdravilom in razvadam (kava, alkohol, mamila, tobak). Gre pravzaprav za to, da so vse snovi strup, odmerek pa loči strup od zdravila.” Če povzamemo: gotovo ni priporočljivo uživati takšne hrane, kako nevarno je, pa je odvisno od številnih dejavnikov.

Tako bi bilo teoretično lahko nevarno tudi uživati meso živali, ki so bile krmljene s zastrupljenimi pridelki. Če je seveda odmerek strupov dovolj visok, je dodala Perharičeva. Glede na to, da iz Madžarske uvažamo meso, predvsem svinjino, smo na Veterinarsko inšpekcijo RS (Vurs) naslovili vprašanje, ali obstaja kakršna koli možnost, da se takšno neužitno meso znajde na slovenskih krožnikih.

Šele študije, ki jih bodo opravile madžarske oblasti, bodo pokazale, ali bo nesreča vplivala na kakovost mesa, ostajajo previdni na Vursu. Takrat bo postalo tudi jasno, ali bi se obseg trgovanja z mesom iz te države lahko zmanjšalo, zaenkrat pa takšnih podatkov ni. “Treba je poudariti, da gre v skladu z EU zakonodajo za prost pretok blaga, kar pomeni, da so pristojne veterinarske službe na Madžarskem tiste, ki morajo redno preverjati, ali živalski proizvodi izpolnjujejo zahteve skupnosti. Dodatno varovalko pa predstavljajo pregledi, ki se redno izvajajo tudi v državi, kamor so bila živila odpremljena. Vurs že ves čas izvaja inšpekcijski nadzor na podlagi ocene tveganja in tako je tudi v tem primeru,” so zapisali na Vursu in zagotovili, da takšno meso nikakor ne more priti na slovenske krožnike.

A če v Slovenijo ne more priti onesnažena voda in tudi ne zastrupljena hrana, pa še vedno teoretično obstaja možnost, da se strupeni delci s prizadetega območja prenesejo po zraku. Tokrat nevarnosti za Slovenijo ni bilo, so nam zagotovili na Agenciji RS za okolje (Arso). “Na Arso sicer izvajamo državni monitoring po vnaprej znanem programu, po potrebi pa izvajamo tudi dodatni monitoring. Oceno pa glede na vremensko napoved podajo tudi meteorologi,” so nam še pojasnili.

‘Počistite kar z vodo!’

Danes se sicer začenjajo pogajanja o izvensodni poravnavi za prebivalce na prizadetem območju. Spomnimo, da je umrlo devet ljudi, približno 150 pa jih je utrpelo takšne ali drugačne poškodbe. Zastrupljena je voda, zemlja in zrak. Tovarna MAL, katere direktor je po nekaj dneh v priporu že na prostosti, pa je takoj po katastrofi vsaki družini ponudila smešnih 100.000 forintov kompenzacije (približno 360 evrov). Zdaj so številke drugačne. Eden od lastnikov tovarne je povedal, da nameravajo v naslednjih petih letih žrtvam izplačati skupaj 1,5 milijarde forintov, kar je približno 5,4 milijona evrov.

Pa še zanimivost. Družba MAL Zrt, ki je lastnik tovarne aluminija MAL, je takoj po katastrofi sporočila, da rdeča gošča po standardih EU ni nevaren odpadek, in ljudem predlagala, naj jo sperejo z vodo. Res je sicer, da gošča ni klasificirana kot nevaren odpadek, so nato sporočili iz Bruslja, vendar pa to ne pomeni, da ni strupena ali da ni škodljiva. Perharičeva se seveda strinja, da gošča gotovo je nevaren odpadek. Še več, predstavnik organizacije Greenpeace je nesrečo označil za “eno od najhujših treh okoljskih katastrof, ki so se v zadnjih 20 ali 30 letih zgodile v Evropi”.