Athony Zinni se bo še danes srečal z izraelskim premierom Arielom Šaronom, v petek pa predvidoma s palestinskimi predstavniki. Prvi in drugi Zinnijev poskus posredovanja na Bližnjem vzhodu v preteklih štirih mesecih nista uspela zaradi stopnjevanja nasilja na območju. Ameriški predsednik Bush je dejal, da razume samoobrambo in boj proti terorizmu, vendar zadnje izraelske akcije po njegovem mnenju niso primerne.
ZDA zahtevajo takojšnje pozitivne korake tako od Izraelcev kot tudi Palestincev. Bush je od palestinskega predsednika Arafata ponovno zahteval, naj ukrepa proti militantnim palestinskim skupinam, od Izraela pa pričakuje takojšen umik z zasedenega avtonomnega palestinskega območja. Ameriška administracija je zavrnila prošnjo Izraela za več sto milijonov dolarjev dodatne pomoči. Bush je izrazil upanje v uspeh nove ameriške bližnjevzhodne misije.
Nasilju tudi ob prihodu ameriškega mirovnega posrednika
Le nekaj ur pred prihodom odposlanca Zinnija na Bližnji vzhod pa je izraelska vojska v dveh napadih v bližini Tulkarema na severu Zahodnega brega ubila tri domnevne palestinske skrajneže. Po palestinskih navedbah so iz vojaškega helikopterja streljali na neki avtomobil v vasi Anabta in ubili tamkajšnjega krajevnega vodjo organizacije Brigade mučenikov Al Aksa, oboroženega krila organizacije Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Pri tem sta bila ranjena še dva moška. V drugem helikopterskem napadu v vasi Balaa pa sta bila ubita pripadnika skrajne organizacije Islamski džihad.
Odgovornost za današnji napad na izraelski konvoj v bližini judovske naselbine Netzarim na območju Gaze, v katerem so življenje izgubili trije Izraelci, je medtem prevzela skrajna palestinska organizacija Brigade Abuja Alija Mustafe, oboroženo krilo Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (FPLP). Cesto na območju Gaze, kjer je eksplozija uničila tank, uporabljajo predvsem izraelski vojaki in židovski naseljenci. V sporočilu, ki ga je organizacija poslala iz Damaska, je še zapisano, da se bodo Brigade Abuja Alija Mustafe borile proti sovražniku vse do konca zasedbe. Izraelska vojska se je nato v odzivu s tanki vrnila tudi v Ramalo, ki so jo tanki zapustili le nekaj ur prej.
Izrael se bo iz Ramale postopno umikal
Izraelski premier Ariel Šaron je medtem ukazal postopen umik izraelske vojske iz palestinskega avtonomnega mesta Ramala na Zahodnem bregu, ki ga je vojska zasedla v torek. Po poročanju izraelskega radia pa bodo izraelske čete tudi po tem umiku še naprej ostale nameščene okoli Ramale. Kot so sporočili iz Šaronovega urada, premier upa, da bo ta ukrep pripomogel k diplomatskim naporom za vzpostavitev prekinitve ognja na tem območju.
Ustanovitelj skrajnega islamskega gibanja Hamas, Šejk Ahmed Jasin, pa je sporočil, da bo njegova organizacija nadaljevala napade na Izraelce tudi med posredovalno misijo ameriškega odposlanca Zinnija. Napovedal je, da bo Hamas izvajal napade v Izraelu in na palestinskih območjih, vse dokler Izrael ne bo končal zasedbe palestinskih ozemelj in nasilja nad nedolžnimi Palestinci.
V pogovoru za palestinski časnik Al Kuds pa se je Jasin prvič odzval na savdsko mirovno pobudo. Po njegovih besedah naj bi tako Hamas v primeru umika Izraelcev na meje iz leta 1967 prenehal napade in upošteval "začasno prekinitev ognja" z Izraelom. Hamas doslej ni priznaval obstoja države Izrael in je vedno poudarjal, da se bo boril vse do "osvoboditve celotne zgodovinske Palestine".
Ruski predsednik Vladimir Putin pa je medtem pohvalil resolucijo št. 1397 Varnostnega sveta ZN o Bližnjem vzhodu, v kateri članice VS ZN zahtevajo takojšnjo prekinitev spopadov in poudarjajo, da želijo videti Izrael in Palestino kot državi, ki bi živeli v sožitju druga z drugo.
Arafat s španskim premierom Aznarjem
Palestinski voditelj Jaser Arafat pa se je s španskim predsednikom Josejem Mario Aznarjem pogovarjal o bližnjevzhodni deklaraciji, ki jo nameravajo sprejeti na evropskem vrhu v petek in soboto v Barceloni. Predsednik Aznar, čigar država trenutno predseduje EU, se je že v sredo pogovarjal s predstavniki izraelske vlade.
EU naj bi namreč v soboto v Barceloni sprejela deklaracijo o končanju nasilja med Izraelci in Palestinci, s katero bodo podprli v torek sprejeto resolucijo št. 1397 Varnostnega sveta ZN. Vodje petnajsterice naj bi ob tej priložnosti tudi pozvale arabske države k sprejetju savdske mirovne pobude, ki v zamenjavo za umik Izraela z ozemelj, ki jih je zasedel leta 1967, ponuja splošni mir na Bližnjem vzhodu.
Po smrti italijanskega novinarja v sredo v Ramali je EU pozvala Izrael, naj pazi na varnost unijinih državljanov na zasedenih ozemljih. Španija, Belgija in Danska so v imenu EU zahtevale, naj izraelska vlada sprejme konkretne ukrepe za zaščito državljanov EU, obenem pa je trojica izrazila zaskrbljenost glede varnosti novinarjev, svetovalcev za razvoj in diplomatov na zasedenih ozemljih. Izraelski zunanji minister Peres je obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da se nesrečni dogodek, v katerem je bil ubit italijanski fotograf Raffaele Ciriello, ne bo ponovil.
Od septembra 2000 je bilo v terorističnih napadih in spopadih med izraelskimi silami in Palestinci ubitih najmanj 1058 Palestincev in 344 Izraelcev.
